Zadnje leto in pol smo starši zelo nasičeni z vsemi odgovornostmi in stvarmi, ki so nam jih naprtili ti težki korona časi. Otroke smo imeli doma, jih šolali in se hkrati soočali z drugi preizkušnjami vsakdana, kar je pri marsikomu, tudi pri meni, pustilo določene posledice.
Da ob tem ne bo kakšne pomote: svoje otroke imam najraje na svetu! Iskreno sem si jih želela, veliko naredila, da sem jih sploh dobila, vso svojo energijo vlagam v vzgojo, da bi imeli hčeri, kar se da lepo otroštvo in s tem vstop v življenje. Zelo se trudim, da sem dobra mama, da jima privzgojim osnovne vrednote, ki jih bosta potrebovali v prihodnosti … A tudi starši nismo vsemogočni. Tudi pri nas pride do trenutka, ko bi se najraje nekam skrili in da nas ne bi bilo na spregled nikomur. In ker so nam prav covid časi vzeli veliko energije, se to čuti tudi na nas in naših bližnjih.
Problem, ki je zahteval rešitev
Moj primer problema je bil sledeči: delam na različnih področjih z veliko različnimi ljudmi. Od Nepremagljivih, pevske kariere, ukvarjanje z novinarji, pa s parfumi in s številnimi drugimi projekti … Vse te stvari od mene zahtevajo svoj fokus, ki ga moram vse čas menjavati. Potem pa je tu še pretok energij med ljudmi. Hočemo ali nočemo, moram marsikdaj biti tudi nekakšen katalizator za vse pogovore, včasih tudi slabo voljo in negativnosti drugih. Rezultat vsega tega je bila v mojem primeru velika izčrpanost. Temu pa je velikokrat sledilo tisto, kar mi je dalo misliti! Ko sem se pripeljala do svojega doma, sem stopila iz avta in nemudoma odbrzela v hišo. A še preden sem dobro zajela zrak, že sta bili ob meni hčerki s tisoč željami, vprašanji, predlogi … »mami to, mami ono, mami tretje …« Temu je nekajkrat sledilo, da sem se znašla v situacijah, ko sem »zaropotala«, čeprav nobena od hčera ni nič naredila narobe. Svojo jezo, slabo voljo in frustracijo sem namreč zlila na niju – na osebi, ki ju imam najraje na svetu, na osebi ki nista bili nič krivi, nič dolžni. Kaj hitro sem se nato zavedla, da je bila moja poteza napačna. Še več! Prepoznala sem lastni vzorec, ki ne bi smel biti prisoten na tistem mestu, med meni ljubimi ljudmi.
To me je vodilo k temu, da sem tako začela iskati rešitev. In sem jo tudi našla – zame zelo uspešno … Gre pa nekako takole: imam pravilo, da ko končam z delom in se bližam domu, nikoli ne grem direktno domov. Naj razložim … V bližini sem našla parkirišče, kjer se na poti domov vedno ustavim in si na tistem mestu vzamem 15-20 minut časa zase. Čas, da se ustavim, da zadiham, da se kot Rebeka poslovna ženska poslovim in vstopim v vlogo mame. Rečeno drugače: prestopim v drug film … In tako sem zdaj – ko zares vstopim skozi vrata mojega doma in mi hčerki planeta v objem – ljubeča mama, željna vseh novih dogodivščin s svojimi otroki. Torej – moj prihod domov z zamikom je moja rešitev.
Hotel, ki je poskrbel za nasmehe odraslih in otrok
In zakaj sem se odločila napisati ta blog? Kmalu vam bo jasno … Minuli vikend sem se z družino mudila v Family Hotelu Amarin v Rovinju. Tistim, ki tam še niste bili res toplo priporočam, da ga obiščete, ker je fantastičen kraj. V bistvu imajo vse prilagojeno otrokom, kar se začne že na recepciji, kjer je viseča mreža, po kateri se najmlajši obešajo kot male norčave in razigrane opice. Nadaljuje se s igrali okoli celotnega kompleksa, bazeni prilagojenimi različnim starostnim skupinam, prirejajo tečaje, animacije, tematske delavnice, celo njim prilagojeno hrano imajo … Skratka, ni da ni … Tam sem opazila kar nekaj staršev, ki pa niso veliko pozornosti namenjali svojim najmlajšim. In s tem v resnici ni prav nič narobe. Drznili so si vzeti trenutek zase, se s partnerjem usedli na kavo, medtem ko so se otroci zabavali na tamkajšnjih raznovrstnih dogodivščinah.
Odrasli veseli, da so lahko malo v miru zadihali, otroci pa, da so si privoščili nekaj svojih vragolij. In takrat se mi je posvetilo, da nas je veliko takih, ki potrebujemo tistih nekaj minut zase. Prav izbira takega hotela, ki poteši še tako radovedne in radožive otroke, pa je celo odlična izbira za to dobronamerno družinsko kompenzacijo. Oditi v Family Hotel Amarin je odlična ideja tudi za tiste, ki nimajo svojih varuške oz. starih staršev, ki bi popazili na njihove otroke. Saj vemo kako gre to: zadovoljni starši, zadovoljni otroci.
Na tem vikend oddihu se mi je pridružila tudi naša Nepremagljiva Andreja z družino. Obe sva neizmerno uživali v vsem, kar nama je hotel, njihovi programi, hrana in okolica ponudila. Namerno sva se odločili, da tokratno druženje izključuje kakršnekoli pogovore o delu in službi. Res sva se posvetili predvsem otrokom, skupaj smo se obešali po mrežah, preizkušali raznovrstna igrala, se spuščali po toboganih, se vozili s skiroji in delali enake »bedarije« kot naši najmlajši. Ko pa sva začutili, da potrebujeva nekaj miru in trenutkov zase sva otrokom dovolili, da si privoščijo katero od preštevilnih hotelskih animacij, midve pa sva v trenutkih miru in spokojne tišine z nasmeškom na obrazih nazdravile z gin tonikom. Vsak od nas je tako imel svoj razlog za dobro voljo in domov smo se vsi skupaj vrnili polni novih vtisov in lepih spominov. Predvsem pa polni energije! Ja, priznam … Zaradi vsega tega sem v nov teden vkorakala kot prerojena, kar se zgodi redkokdaj. In rešitev se je skrivala zgolj v popolnem kraju – Family Hotelu Amarin.