Vsebino omogoča Kompas

Obiskale smo največji otok na svetu

5 dni, 2 časovna pasova in 6 letov je potrebnih za obisk največjega otoka na svetu.

Nepremagljive smo vam že predstavile Vesno Barbalić, ki je vodja marketinga v Kompasu in obožuje potovanja. Čudovito nam je orisala svoje potovanje na Islandijo, zato smo jo prosile, da nam kaj več pove še o svojem potovanju na Grenlandijo. Pri njej smo preverile vse o največjem otoku na svetu, od geografskih in zgodovinskih dejstev, do tega, kako priti do glavnega mesta Nuuk, kako je tam z javnim prevozom in cestami ter kakšna je hrani in ali so cene visoke. Vse to in še veliko več, vas čaka v popotovanju po ledeni deželi z arktičnim podnebjem.

Grenlandija je z nekaj več kot 2 milijona km2 največji otok na svetu. Leži v Severnem Atlantskem oceanu, vzhodno od Kanade. Njeno ime v danskem jeziku pomeni ”zelena dežela”, v resnici pa več kot 80 % njenega ozemlja prekriva led. Ime naj bi bila marketinška poteza Erika Rdečega, ki je želel v novo deželo privabiti več ljudi. S približno 56.000 prebivalci, ki živijo na priobalnem pasu, saj je ostalo prekrito z ledom, velja za najmanj naseljeno odvisno ozemlje na svetu. Spada pod Kraljevino Dansko, vendar ji je bila leta 1979 podeljena samouprava. Tretjina prebivalcev (približno 18.000) živi v glavnem mestu Nuuk na zahodni obali otoka. Večinsko prebivalstvo (približno 80 %) so Inuiti, ostalo predvsem Danci.

Kako do glavnega mesta Grenlandije?

Letališče v Nuuku je trenutno namenjeno izključno povezavam na Grenlandiji in Islandiji (gradijo novo mednarodno letališče), zato je naše potovanje iz Münchna potekalo preko domačega letališča v Reykjaviku. Let iz Reykjavika traja približno 3 ure in pol, letalce, s katerim smo leteli, je bilo velikosti avtobusa, imelo je 36 sedežev, vključno z zadnjo vrsto petih sedežev. Prevoznik Air Iceland Connect Reykjavik povezuje z mesti na Islandiji (Akureyri, Egilsstadir, Isafjordur, otok Grimsey, Vopnafjordur, Thorshofn), na Grenlandiji (Kulusuk, Nuuk, Narsarsuaq, Ilulissat, Ittoqqortoormiit) ter s Ferskimi otoki. Letalske povezave, tako znotraj Grenlandije kot tudi z zunanjim svetom, so izredno drage, cena povratne karte (smo jo uspeli izšpijunirati pri gospodu na letališču v Reykjaviku) je 850 EUR. Približno takšne so tudi cene povezav s Kopenhagnom, ki je sicer direktno povezan z največjima letališčema, Kangerlussuaq na zahodni obali Grenlandije, severno od Nuuka, ter Narsarsuaq na jugu. Težko je razumeti, a direktnih povezav z Ameriko in Kanado ni, saj so se po letih vzpostavljenih povezav izkazale za nerentabilne.

Kaj pomeni nedostopno?

Mesta in naselja na otoku med seboj niso povezana s cestami. Zaradi sprememb ledene ploskve in površja namreč cestnih povezav ni mogoče graditi. Bolj kot avto je na Grenlandiji smiselno imeti plovilo, smo dobili potrditev tudi od domačinov. Kljub temu je v glavnem mestu avtomobilov kar precej, dobro pa je urejen tudi javni potniški promet z avtobusi. Zaradi najbolj milega podnebja (milo v grenlandskem pomenu besede) je najbolj poseljena jugozahodna in zahodna obala otoka, ob fjordih. Vseeno pa do ”sosednjega” mesta ne gre drugače kot z letalom, helikopterjem ali ladjo. V petek zvečer se lahko iz Nuuka odpravite na trajekt proti severu otoka, ki vas bo v Ilulissat pripeljal v nedeljo dopoldne. Ja, hiter skok na kavo ven iz mesta, v katerem živiš, na Grenlandiji ni možen.

Samoumevno, ki to ni

Na Grenlandiji je nekaj mest, še več pa naselij, ki imajo vsega nekaj deset prebivalcev. Trgovine, banke, zdravstveni domovi in ostale dejavnosti, ki so nam samoumevne, so le v večjih mestih. Šolanje in zaposlitev je možna le v mestih. Za prebivalce odročnih naselij to pomeni, da mora celotna družina zapustiti vas, najti zaposlitev, stanovanje in se preseliti v mesto. Osnovno šolanje je obvezno, v praksi pa izgleda nekako takole. V vasi z 80 prebivalci, od katerih je pet otrok različnih starosti, je učitelj, ki opravi izobraževanje po učnem načrtu do 6. razreda, nato pa se mora cela družina otroka preseliti v mesto, kjer obstaja možnost za dokončanje osnovne šole. Zaposlitev nekvalificiranega kadra je težko najti (visoko kvalificirane položaje tako ali tako zasedajo Danci), do stanovanja je praktično nemogoče priti. Kljub temu da se gradijo velika stanovanjska naselja (vsak dan zraste kakšna nova stanovanjska stavba), so stanovanja za povprečnega državljana predraga (tudi do 5.000 EUR/m2). Obstaja shema subvencioniranih najemniških stanovanj, kjer pa je čakalna doba dolga tudi nekaj let.

Zdravstveni domovi in bolnice so le v mestih. Odročna naselja obiskuje zdravnik. Kolikor gre za urgentno zadevo, je edina možnost transport s helikopterjem. Ostareli in bolni se morajo, kolikor potrebujejo več kot le redne obiske zdravnika približno enkrat na mesec, preseliti v mesto. Vse nosečnice morajo en mesec pred rokom priti v mesto in do poroda živeti v mestu.

Življenje oziroma preživetje na severu

Med obiskom Grenlandije spoznaš, kaj pomeni življenje na severu. Življenje na Grenlandiji narekuje narava. Ne zakoni in ne pravila, le narava, ki je nad vsem. Podnebne razmere in naravne lastnosti otoka ne vplivajo zgolj na nedostopnost. Brez ledu je danes le ozek (do največ 200 km širok) priobalni pas. Pokriva ga nizko rastje, na jugu najdemo tudi brin, sleč in kakšno jagodičevje, proti severu pa še zgolj trave, mahove in lišaje. V tundrah tega območja so doma različni glodavci, zajci in lisice, severni jeleni, na severu pa tudi severni medvedi. V morju tjulnji, mroži in kiti ter več kot sto vrst rib. Ob obalah Grenlandije več kot dvesto vrst ptic. Vse, kar ponuja narava, so se Inuiti naučili tudi uporabiti, njihovo znanje na področju lova, ribolova in nabiralništva ter moč prilagajanja težkim razmeram jim je omogočilo obstoj in preživetje. Vikingom, razvpitim osvajalcem, to na Grenlandiji na žalost ni uspelo. Njihova dediščina je prisotna na jugu, kjer so približno 200 let vztrajali na svojih farmah, preden so skrivnostno izginili z otoka. 

O zahtevnih razmerah življenja na Grenlandiji danes priča visoka stopnja alkoholizma, samomorov, spolnega nasilja in brezposelnosti. O tem se seveda ne govori naglas. Do pred kratkim na Grenlandiji ni bilo zapora, obsojence, ki so morali odslužiti zaporno kazen, so pošiljali na Dansko. V Nuuku je danes zapor, kjer pa se nahajajo predvsem obsojeni kriminalnih dejanj, povezanih z alkoholizmom (fizično in spolno nasilje, vandalizem).

Danes je povprečna plača na Grenlandiji 3.000 evrov, po vzoru Danske pa imajo visoke davke, ob omenjeni plači je potrebno odšteti 40 % davka. Zdravstvo in šolstvo sta seveda brezplačna, študentje, ki imajo možnost študija tako na domači univerzi kot tudi na Danskem, prejemajo štipendijo. Za brezposelne je poskrbljeno s korektno socialno pomočjo. Vse to pa je možno predvsem zaradi denarne pomoči Danske.

Grenlandski okusi

Če velja prepričanje, da je Skandinavija draga, je Grenlandija bizarno draga. Ukvarjajo se pretežno z ribolovom in lovom, kar predstavlja tudi večino njihovega prihodka. Oziroma v odročnih naseljih vir preživetja. Vse ostalo je uvoženo, večina izdelkov prihaja iz Danske; cene sadja in zelenjave (mimogrede, skoraj vse je pakirano) so nepredstavljivo visoke. Če poenostavim, nekaj evrov za kilogram česarkoli (od jabolk do krompirja), se nisem dosti zmotila. Bolj dostopne so cene mesa in rib, kar ni uvoženo. Grenlandci imajo tudi svoje pivo (Pivovarna Godthaab Bryghus), ma to je kljub temu drago. 

Kolegi iz turističnih organizacij (Colourful Nuuk, Visit Greenland) in iz urada župana mesta Nuuk so v Restavraciji Sarfalik v Hotelu Hans Egede za nas organizirali večerjo, kjer smo imeli ob vinski spremljavi možnost okušati specialitete grenlandske kuhinje. Sama sem bila deležna odlične veganske večerje, zato razen predjedi iz morskih alg, ki je bila vrhunska, tipičnih okusov nisem imela priložnosti spoznati. Kolegi pa so med drugim okušali severnega jelena, tjulnja, kita in moškatno govedo. Vina so bila seveda uvožena.

Severna ljubezenska zgodba

Ena od naših gostiteljic je bila Hlif iz turistične organizacije Visit Greenland. Prikupna svetlolaska modrih oči, pravi stereotip naravne lepote. Rojena v Kopenhagnu se je pred dvema letoma s svojima otrokoma preselila v Nuuk. Pred tem je bila štiri leta zaposlena v predstavništvu Visit Greenland v Kopenhagnu, sedaj pa vodi sedež organizacije v Nuuku. Vendar kot pravi sama, jo je na Grenlandijo pripeljala ljubezen. O življenju oziroma preživetju na Grenlandiji nam je pripovedovala ona. Kljub temu da smo skupaj preživeli veliko časa, ne morem trditi, da sem dobila odgovor na vprašanje, kako se lahko nekdo, ki je celo otroštvo in del odraslega življenja preživel v tako velikem (in blazno kul) mestu, odloči za življenje na odročni Grenlandiji. Živi v Nuuku, kjer pravi, da je dostopno vse, kar je potrebno za udobno družinsko življenje. Do službe ima nekaj minut hoje. Prostori organizacije Visit Greenland nasproti narodnega muzeja se nahajajo v tipični rdeči hiški; ko vstopiš vanjo, minimalistično opremljene prostore s pridihom folklore preveva hygge. Kot pravi Hlif, je pravo bogastvo življenja Grenlandcev v sožitju z naravo.

Doma imajo svoj čoln, s katerim se z družino za vikende odpravijo v naravo, poleti na pohode, pozimi tudi na smučanje. Pravi, da je zima in zasnežena pokrajina na Grenlandiji nekaj najlepšega in to ji verjamem; čeprav zna biti temperatura krepko pod ničlo, še bolj pod ničlo zaradi občasnega močnega vetra. Kakšen zimski dan zaradi vremenskih razmer sploh ni možno zapustiti stanovanja, tudi tega se privadiš, pravi Hlif. Mi zimskih radosti žal nismo bili deležni, temperatura je bila nekaj stopinj nad ničlo. Na zimo so me še najbolj spomnile parkirane motorne sani, posejane po skalnatem pobočju mestnega smučišča. Življenje na Grenlandiji teče počasneje, ni tako stresno, še doda Hlif. In tudi to ji verjamem. Priznava pa, da je vseeno lažje, ker si kadarkoli lahko privošči obisk družine in prijateljev na Danskem ter potovanja v tujino (z družino so se ravno vrnili s počitnic na Cipru, prepričali smo jo, da obišče tudi bivšo Jugoslavijo). Osebno dodajam, da je, kljub vsem prednostim bivanja v sožitju z naravo ter zdravega uma v zdravem telesu, na Grenlandiji zelo pomemben status v družbi. Brez visokih prihodkov lahko življenje v tej fascinantni deželi kaj hitro postane zgolj boj za preživetje.

Kje je v resnici doma Božiček?

Pravi Božiček živi na Grenlandiji. Če ste z Grenlandije ali tudi iz Danske, o tem baje ni nobenega dvoma. Meni, kot strastni, profinsko usmerjeni, oboževalki Božička, je bila to nora izjava. Če pa je ja jasno, da živi na Laponskem, v bližini Rovaniemija ima svojo pisarno, pa saj sem bila že ja dvakrat pri njem?! No, pa da ima na Grenlandiji v Ilulissatu svoj naslov (”Julemanden Box 785, 3952 Ilulissat”) in svoj poštni nabiralnik, so rekli domačini. Kakorkoli, odgovora na svetovno vprašanje, kje je v resnici doma Božiček, nimam. Kar se mene tiče, je doma na Finskem. Mislim, za to imam dokaze, jaz konkretno sem priča, saj sem bila pri njem. Dopuščam pa možnost, da si ljudje iz različnih dežel različno interpretirajo resnico.

Grenlandski vlečni pes

Vožnja s pasjo vprego pozimi na Grenlandiji predstavlja eno od možnosti transporta, seveda pa tudi turistično atrakcijo. Bolj zanimivo je dejstvo, da na Grenladiji živi avtohtona pasma psa, Grenlandski pes (Greenlandic Dog). Pasma je ena najstarejših, zaradi svojih fizičnih lastnosti menijo, da naj bi šlo za mešanca med domačim psom in volkom. Prvi lastniki Grenladskega psa so bili Inuiti, izvor pasme pa naj bi segal več tisočletij nazaj na področje Sibirije, od koder so prišli najprej v Severno Ameriko in nato z Inuiti tudi na Grenlandijo. Danes čistokrvni predstavniki te pasme živijo izključno na severu Grenlandije (meja je severni tečajnik), izvoz na jug Grenlandije in na Dansko je prepovedan. Razlog za to je preprečevanje nekontroliranega razmnoževanja in mešanja pasme z namenom ohranitve ”čiste pasme”, ki je za Grenlandce pravi državni ponos.

Dežela ljudi, v kateri pred približno 2.000 leti ni bilo niti enega samega človeka

V grenlandskem jeziku se Grenlandija imenuje Kalaallit Nunaat, kar pomeni ”Dežela ljudi”. Vendar je bila pred približno 2.000 leti nenadoma povsem nenaseljena. Sicer velja, da so korenine prebivalcev Grenlandije zanimiva in skrivnostna mešanica različnih kultur, ki so se v preteklosti priseljevale (in tudi izginjale z otoka), ter njihova sposobnost prilagajanja naravnim izzivom, ki jim kljubuje največji otok na svetu. Približno 2.500 let (obdobje 2.500-200 pred našim štetjem) so otok naseljevala različna nomadska ljudstva oziroma kulture kamene dobe, ki jim je bilo skupno to, da so se bolj ali manj uspešno prilagajali arktičnim razmeram na otoku ter se ukvarjali in preživljali predvsem z ribolovom in lovom. Sledilo je obdobje, ko na otoku ni bilo niti enega samega prebivalca.

V 10. stoletju so na Grenlandijo seveda prispeli tudi Vikingi, odkril jo je Erik Rdeči ter z uspešno marketinško potezo (poimenoval jo je ”zelena dežela”) privabil z Islandije predvsem prebivalce, ki so živeli na manj rodovitnih predelih Islandije in trpeli za pomanjkanjem. Na otoku sta obstajali dve vikinški naselbini, zahodna v bližini Nuuka ter južna v bližini Narsarsuaqa. Predvsem južna naselbina v okolici Eriksfjorda je cvetela, število prebivalcev je v določenem obdobju preseglo število 3.000. Izginotje Vikingov z Grenlandije v 15. stoletju je ena večjih skrivnosti v zgodovini Grenlandije, v katero vikingofili kar težko verjamemo, odgovorov pa ne najdemo. Nekako si moramo priznati, da so bili na Grenlandiji pri preživetju uspešnejši predniki Inuitov, predstavniki kulture Thule, ki so na severni del otoka prispeli z Aljaske v 12. stoletju, ko so sicer otok že naseljevali predstavniki nordijskih kultur in kulture Dorset. Zanimivo je, da se med seboj niso srečevali, dejstvo pa je, da so malo ledeno dobo, ki je v 13. stoletju začela s svojim močnim vplivom v Severni Evropi, preživeli samo predstavniki kulture Thule.

Prisrčna dobrodošlica najbolj zabavne kustosinje

Eden vrhuncev obiska Grenlandije je zame bil obisk narodnega muzeja v Nuuku. Zaradi nekoliko nenavadnega odpiralnega časa (od septembra do junija je odprt zgolj od 13. do 16. ure) sem že pomislila, da si ga ne bom uspela ogledati, vendar smo program spremenili na način, da smo ga vsi skupaj obiskali. Navdušil nas je že muzej sam, ki je največji muzej več kot 4.500-letne zgodovine Grenlandije na otoku. Skozi zbirke različnih predmetov na izjemen način spoznaš Grenlandijo skozi čas, njene kulture, ljudi, njihove neverjetne spretnosti prilagajanja ostrim razmeram ter v kaj vse so verjeli, da so preživeli. Namesto Trolov imajo tu glavno vlogo Tupilaki, ključnega pomena v življenju Inuitov pa so od nekdaj bila prevozna sredstva; kajaki, umiaki in vlečne sani so prednikom namreč omogočali potovanja v arktičnih razmerah, ribolov ter lov kitov in tjulnjev.

Naravnost očarala nas je kustosinja, ki nas je popeljala skozi zgodovino Grenlandije. Njeno podajanje informacij, žar ob pripovedovanju in humorni vložki so nas pustili brez besed. Vse, kar si slišal znotraj naše skupine, ko se je pomaknila iz enega prostora v drugi, je bilo: ”Ma kako je dobra!”, ”Fenomenalna je!”, ”Obiskal sem že toliko muzejev, pa še nikoli bil priča tako dobremu vodenju!”…

V posebni sobi narodnega muzeja v Nuuku se nahajajo tri dame z otrokom. Gre za izjemno arheološko najdbo s področja Qilakitsoq na severozahodu Grenlandije. Vzrok njihove smrti je neznan, pokopane pa naj bi bile skupaj v letu 1475. Zaradi nizkih temperatur so mumije odlično ohranjene, ravno tako tudi oblačila in odeje iz različnih kož, nakit in amuleti. Vidne so celo tetovaže.

Moram priznati, da imam kar nekaj svojih najljubših muzejev, ki sem jih do sedaj že obiskala, predvsem na področju Skandinavije, na seznam najljubših pa sem morala dodati tudi narodni muzej v Nuuku. Zelo mi je žal, da nisem uspela obiskat umetnostnega muzeja v Nuuku saj se mi dozdeva, da ima potencial, da se tudi ta uvrsti na moj ”the best of” seznam.

Več kot 60 vasic, več kot 60 odtenkov bivanja na otoku

Nekaj mest in približno šestdeset vasic na največjem svetovnem otoku, ki od severa do juga meri kar 2.670 km, zaradi svoje nepovezanosti in razdalj predstavlja praktično več deset različnih naravnih, klimatskih in življenjskih pogojev. Že v bližini Nuuka, glavnega mesta, je mogoče spoznati te razlike. Med obiskom Nuuka je obvezen izlet v fjord Nuuk, ki, mimogrede, velja za drugi največji sistem fjordov na svetu. Plovba med ledenimi gorami, strmimi obalami s slapovi, fascinantnimi razgledi na ledenike v ozadju in mavrico najlepših barvnih odtenkov narave ter ob čarobni melodiji tišine je izjemno doživetje.

Ni lepšega zaključka raziskovanja fjorda (pa tudi primernejšega načina za poskus razumevanja vsakdanjika prebivalcev vasic na Grenlandiji) kot izkrcanje v Kapisillitu, kratek sprehod in kosilo v tej idilični vasici z nekaj deset prebivalci, trgovino, šolo in cerkvijo. Zmenek v kavarni ali ob kozarcu vina v baru tukaj nekako ne pride v poštev, možnosti druženja so vsekakor drugačne. Posebno doživetje je tudi izkrcanje v slikoviti vasici Qoornoq, ki je od leta 1972 sicer nenaseljena, je pa danes priljubljena poletna počitniška destinacija.

Sam potek plovbe po fjordu je seveda precej odvisen od vremenskih razmer, temperatur, ledene ploskve ob obali in spretnosti kapitana. Če je ta dovolj pogumen in izkušen, boste doživeli tudi plovbo skozi ledeno ploskev, če boste imeli srečo in bo kapitan še posebej razpoložen, pa v daljavi zagledali tudi severne jelene, kite, tjulnje in različne vrste ptic.

Da ne pozabim …

Vsak, ki me pozna vsaj pet let, ali pa nekaj mesecev, v bistvu par dni, ve, da sem, poleg Vikinga po duši in zaljubljenca v vse nordijsko, tudi strastni lovec na severni sij (Aurora Borealis Hunter). Štirje obiski severa Evrope v jesensko-zimskem času so bili potrebni, da sem jo doživela – auroro namreč. Nisem imela sreče na Islandiji, niti na Finskem ne, obiskati sem morala Grenlandijo.

Stati pod nebom, na katerem poplesava aurora, je izkušnja, ki jo je resnično težko opisati. Nemogoče jo je tudi primerjati s čim drugim. Vse fotografije (in res jih ni malo), ki sem si jih v življenju že ogledala, niso niti približno to, kar je aurora v živo. V Nuuku smo imeli takšno srečo, da smo jo lahko opazovali kar celo noč. Zvečer smo po vsesplošni evforiji, ko se je začela bohotiti, pred hotelom brez besed zrli v nebo nad mestom, nato pa se odšli pogret v panoramsko restavracijo v petem nadstropju hotela in jo občudovali ob skodelici čaja. Okrog polnoči sem se sama vrnila v sobo, se preoblekla v pižamo, si očistila zobe in jo gledala skozi okno hotelske sobe, nato pa do jutra spala bolj malo, saj sem se še nekajkrat prebudila in jo po par minut opazovala kar iz postelje. Neverjeten pojav, vsekakor vrhunec zime na severu, ki ga ne pričara ne tisoč besed in ne tisoč fotografij.

Pismo Grenlandiji

Draga Grenlandija,

nedostopna, pa tako vabljiva, skrivnostna, pa tako gostoljubna, brezkompromisna, pa tako ljubezniva, ostra, pa tako mila, zelena, ki to ni … prelepa in prekrasno prvinska. Srečna sem, da sva se spoznali in veseli me, da si mi dala priložnost te doživeti in si o tebi postaviti nešteto vprašanj.
Želim ti, da se ne spremeniš veliko, da nikoli ne nehaš ljubiti svoje narave. Iz srca ti privoščim, da se odpiraš svetu, da te sčasoma obišče več (a ne preveč) prijaznih ljudi ter da postaneš dovolj dobro razumljena.

Rada te imam, mislim nate in upam, da se kmalu zopet srečava. Do takrat te pozdravljam.

xoxoxo Vesna

Komentirajte

Vsak petek našim bralkam, ki so prijavljene v novičke Nepremagljive, pripravimo ekskluzivno vsebino, ki jo prejmejo izključno samo prijavljene bralke, na svoj email naslov. 

Differo d.o.o., 2020 Nepremagljiva.si - ISSN 2712-6285, vse pravice pridržane
Pogoji poslovanja - Piškotki

S tem, ko uporabljate spletno mesto, dovoljujete uporabo piškotkov v skladu z našo politiko varovanja zasebnosti. Preberi več
Se strinjam