Zazdelo se mi je, da sem strašno pomembna, ker me posluša, pa sem ji kaj hitro začela svetovati, misleč, da ji lahko pomagam, da se vrne, od koder je prišla, haha!

Gospa se je ob tem malo posvetlila (videla sem, da je zažarela) in zdelo se mi je, da ji je šlo na smeh. Mislim, da se ni mogla načuditi moji bistroumni domislici, da se je znebim na eleganten način. 

Ob tem sem seveda pozabila, da me mora biti ob njej strah (saj je to njen namen); pozabila sem, da bi zbežala k mami v posteljo ali da bi se skrila v omaro. Temna gospa je tako v nekem trenutku, ko so mi oči že močno lezle skupaj, odšla. Naslednjega dne pa sem bila kot prerojena. Zazdelo se mi je, da mora biti v meni nekaj junaškega, da se lahko pogovorim s tako strašno gospo, ki je bila na koncu videti že skoraj prijetna. »Gotovo imam posebne moči, aha,« sem globoko premišljevala. Iz bojazljive in nezaupljive smrklje sem postala tako sama sebi malo bolj pomembna in zanimivo – tudi okolica se je tako odzvala name. 

Torej velja, kar misliš, to postaneš. Ha! Celo pesem sem lažje in bolj pogumno prebrala pred razredom. Kakšna sreča zame. Da sem tako pametna. No, kasneje sem ugotovila, da to zmorejo vsi otroci. Dojela sem, da imajo v sebi čudovit svet, ki jim lahko pomaga in jih okrepi ter pripravi na svet. A kdaj je človek pozabil to vrlino soočenja v samogovorih uporabljati tudi kot odrasel? In kdaj za božjo voljo smo otrokom začeli vpiti: »Ne nakladaj, imaš pa res bujno domišljijo!« 

Se nadaljuje … 

Mae Kei

Mojca Debelak – MojChi
Energijski center MojChi
051 829 560
info@mojchi.com