Marija pomagaj, kam gre ta svet?

Šajana je prišla v avto in rekla: »Mami, ta in ta punčka ( zaradi otroka ne bom povedala imena)  me je želela povabit na rojstni dan, pa ji mamica ne dovoli zato, ker tebe ne prenese«. 

Mene ne prenese. Zakaj ne? Saj me sploh ne pozna. Ne vem kako je možno, da ne preneseš nekoga, ki ga sploh ne poznaš, ampak pustimo podrobnosti. Zdavnaj sem že predelala to, zakaj nekomu ne ugajam in zakaj me ima nekdo res rad. 

Ni se me dotaknilo to, da me mamica ne prenese in pustimo to, da mamici nisem všeč, čeprav me ne pozna, tega niti komentirala ne bom. Ampak…..komentirala pa bom tole: kako lahko mama svojemu še ne 7-letnemu otroku predstavi problem, zakaj ne sme drugega otroka povabit. Meni osebno se zdi to popolnoma nesprejemljivo in zgrešeno, če se postavim v vlogo starša. Seveda tudi meni niso simpatični vsi ljudje na tem svetu, ampak jih pustim pri miru in na kraj pameti mi ne pride, da bi svojemu otroku ukazala, koga lahko in koga ne sme povabiti na rojstni dan. Seveda obstaja številčna omejitev, normalna stvar, ampak iskreno, če bi že morala nekoga tako diskriminirati, če mi kdo od staršev ne bi ugajal, bi speljala razlog zakaj naj njegovega otroka ne povabi,  popolnoma drugače …

Da greš svojemu otroku reči, tega otroka pa ne smeš povabiti, ker jaz ne prenesem njene mamice? Halooo?! No, morda pa samo jaz nisem iz tega planeta! 

In potem se čudimo, v kakšno smer gre ta svet in kako je vedno manj empatije in sočutja …

Kot sem že večkrat napisala, sem v vseh letih na sceni doživela že marsikaj, ampak vedno znova me uspe kdo presenetiti… s svojo ozkoglednostjo! 

Kakšen teden ali dva nazaj sem na svojih družabnih omrežjih objavila posnetek, kako mi, na fotografiranju za kolekcijo perila in pižam Alma Ras za sezono pomlad poletje 2019, priznan slovenski fotograf Tibor Golob, s t. i. silver tape, močnim selotejpom, zalepi skupaj mojo rit, moja bedra in moj pas. To je čisto normalen in ustaljen trik, ki se ga uporablja pri tovrstnih fotografiranjih in sicer zato, da postavo optično zožajo in, da oblačila na telesu stojijo bolje. Nič novega, nič nenavadnega in nič, česar ne bi uporabljali po celem svetu. No, na meni je to, priznam, uporabil prvič. Res smo se zelo zabavali zraven in zdelo se mi je pomembno, da to delim. In po komentarjih sodeč, sem vas zelo veliko nasmejala. In smeh je pol zdravja, jaz zdravje cenim …  In evo, zato sem objavila!

Neka prijateljica mi je napisala, da nisem »diht« in večina komentarjev je bila, da sem največja faca in carica in oh in sploh… ker sem se delala norca iz sebe… očitno to znam početi res zelo dobro ha ha…

Ko pa sem objavila končni rezultat – nič posebnega, pač fotografije mene v spodnjem perilu, haljah in pižamah. No, takrat pa so bili določeni komentarji res nekaj posebnega! Nekatere bi lahko celo zaščitili kot intelektualno lastnino ha, ha…

Na splošno me komentarji “prijaznih” Slovenk in Slovencev pod objavami na družabnih omrežjih, kljub temu, da sem vajena vsega in imam že kar trdo kožo, vedno znova osupnejo. Večkrat razmišljam, kakšno življenje ima nekdo, ki se mu ljubi sedeti za računalnikom, komentirati, se jeziti, zganjati fovšijo in zlobo. Pa tudi, kako jim ni jasno, da edino škodo s tem delajo le sami sebi. 

Končni izdelek, fotografije Alma Ras, so lepe, profesionalne, dodelane in seveda tudi obdelane, ker drugače ne gre, saj gre za estetiko, ki smo jo želeli doseči in z rezultatom smo bili zadovoljni vsi, z naročnikom vred. Pod objavo teh fotografij se je seveda vsula ploha komentarjev (večina prijaznih, moram priznati), se pa je med njimi znašel tudi kak, ki sploh ni sodil tja. Mednje je sodil tudi komentar neke gospe, ki je zapisala: “Ubogi mož in ubogi otroci.” Sicer res ne štekam, zakaj bi bili oni zaradi tega, ker je mama na sliki v pižami, ubogi, ampak OK – o možnih “razlogih” sem se malo bolj razpisala naprej v tekstu, dala pa mi je misliti. O tem, kako smo ljudje res polni nekih predsodkov. Pred časom sem napisala blog “Primitivizem ne pozna meja”, ki je požel res ogromno odobravanja (ima že preko 100.000 branj). Dobila sem občutek, da so se ljudje zelo poistovetili z zapisanim in potrdili, da imam prav, ampak ugotavljam, da je še vseeno en kup ljudi, ki tega zapisa ni prebralo in bi ga absolutno morali prebrati. 

Ta gospa mi je s svojim komentiranjem dala vedeti, kako smo res omejeni v razmišljanju, kako mnogi hodimo – jaz se trudim, da vsak dan manj – po svetu kot konji s plašnicami, gledamo striktno in izključno samo naravnost in bog ne daj, da bi kdo pogledal še levo ali desno. To, da sem se jaz, pri svojih 38-tih letih (čez dva meseca bom 39, ampak tega še ne priznam ☺) pojavila na slikah v pižamah in celo v kompletu spodnjega perila, je v gospe vzbudilo verjetno zgražanje. In obsojanje.  Najverjetneje bi morala pri teh letih nositi trajno in ruto okoli glave ter cel dan letati naokoli v predpasniku. Kljub temu, da so fotografije profesionalne, odlične in daleč od tega, da bi bile vulgarne ali bi bilo z njimi karkoli narobe. Razen tega, da je mogoče na mojem obrazu kakšna gubica več kot pred leti. Ampak te gubice sem z največjim veseljem in zadovoljstvom sprejela, ker je z njimi prišla tudi modrost, ki je takrat, kot smrklja brez gubic, nisem imela. In pred leti bi se najverjetneje zaradi njenega komentarja obremenjevala in sekirala, danes pa se smejim in se ji zahvaljujem, da mi je dala temo za blog.

Najverjetneje bi morala pri teh letih nositi trajno in ruto okoli glave ter cel dan letati naokoli v predpasniku.

Najpomembnejše pri vzgoji mojih “ubogih” otrok se mi zdi to, da vzgajam svoja otroka v strpna in sočutna človeka. Prepričana sem, da moja otroka ne bosta imela težav s strpnostjo do gejev, lezbijk, invalidov ali do kogarkoli drugega, ki morda malce »štrli« ven iz povprečja. Verjamem, da kljub temu, da vzgajam svoja otroka, svoji hčerki v empatični, sočutni bitji, jima zaradi ozkoglednih ljudi in popularnosti njihove mame, vseeno ne bo najlažje na tem svetu. Ampak verjamem, da bova z možem dobro odigrala svoji vlogi in ju naučila preslišati vse žaljivke in zlobne komentarje. 

V bistvu sem se zapisa lotila, da bi napisala nekaj o kolekciji Alma Ras, za katero smo fotografirali, ampak me je, kot že velikokrat v blogu, seveda spet malo zaneslo 😉 Pa mi dovolite, da na koncu naredim malo EPP-ja.

Kolekcija je že v trgovinah in toplo priporočam, da se iz prve roke prepričate, kako kakovostne izdelke imajo. Obiščete jih lahko v trgovinah v Ljubljani, Mariboru in Celju. Kakovostne in udobne pižame lahko pri njih kupite že za 19,99 eur in verjamem, da mi boste vsi, ki jih boste kupili, ali pa jih vsaj otipali, pritrdili, da gre res za top kvaliteto. Kot študentka sem 25 let nazaj (khm, khm takrat se še rodila nisem ☺) delala v prodajalni, ki se je imenovala Verdissima, sicer ne vem, če ta blagovna znamka sploh še obstaja, smo pa prodajali italijanske pižame, ki so bile zelo drage, kvalitetne in super. Takrat sem si jih nakupila kar nekaj in, če verjamete ali ne, sem jih šele kratkim pometala stran. Ravno v tistem času sem začela sodelovati tudi z Almo Ras in oddhanila sem si, da sem našla tako super zamenjavo in enako kakovost.    

IN ZDAJ ŠE MOJE DRAGE BRALKE, POZOR! ENI IZMED VAS PODARJAM PIŽAMO ALMA RAS!

“Pofočkajte” se mi v komentar pod objavo tega članka na mojem FB profilu in v nedeljo, 21.4., bom izbrala eno izmed vas, ki se bo razvajala v tej res kakovostni pižami.