Kot hči kozmetičarke sem doma imela zgled urejene mame, ki si je pogosto na obraz namazala različne »zvarke«, skrbela za zdravo hrano, občasne telesne masaže in me že kot zelo mlado navdušila nad savnanjem in gibanjem.

Spomnim se nedelj, ko sem že kot osnovnošolka kopalno kad napolnila vse do vrha, prižgala svečke in glasbo, dodala razne peneče kopeli in eterična olja. Včasih sem celo brala v mehurčkih, zelo pogosto pa zraven zobala Rafaelo. K prevzetemu »razvajanju« in skrbi zase od moje primarne družine, kar še vedno prakticiram, sem v aktivno otroštvo in adolescenco dodala  še »odvisnost« od gibanja. Slednje pa si moram včasih privoščiti popolnoma sama. 

»Več kot imam dela in bolj kot so dnevi naporni ter dolgi, bolj pogosto si  brez slabe vesti vzamem čas zase.«

Zanimivo je, da več kot imam dela, več kot je danes »gneče« z vsemi obveznostmi, otroki ali službo, trdneje verjamem, da si zaslužim tisto, kar imam rada samo jaz. Več kot imam dela in bolj kot so  dnevi naporni ter dolgi, bolj pogosto si brez slabe vesti vzamem čas zase, za razvajanje, svoje zdravje in dobro počutje. 

Obiskujem terapije za osebno rast.

Pri meni obstajata skrb zase in čas za razvajanje v nekaj oblikah. Prva je ta, da enkrat tedensko obiskujem terapije za osebno rast. To je reden termin v urniku, ki traja eno uro in je v koledarju zabeležen za celo leto naprej. Samo višja sila me lahko prepreči. Nato pogosto zavijem v domačo savno, kjer poslušam kakšne podcaste ali samo poležavam, razmišljam, počivam. Pogosto se tudi pogovarjam sama s saboj. Kljub savni doma,  s prijateljicami še vedno pogosto obiščem kakšen wellness za več ur in klepetamo. 

Sproščam in razvajam se tudi ob večerih.

Polna kopalna kad mehurčkov z masko na obrazu in lakiranjem nohtov je sploh pozimi na sporedu vsaj enkrat na teden. Vedno zvečer, ko gredo otroci spat. Moj čas je rezerviran tudi  za dober film, kar je sedaj v času koronavirusa preraslo v preveč. Mogoče … Ogledala sem si že filme in počasi mi zmanjkuje izbire. To prav tako počnem zvečer, med 21. in 24. uro. Pri gledanju filmu se mi skoraj vedno pridruži tudi Miha. To nama predstavlja lep zaključek dneva, ob kozarčku izbranega vina. 

»Za šport je vedno čas. In to je vedno moj čas, samo zame.«

Med tednom je čas za šport zgodaj zjutraj, ko otroci še spijo, med vikendom pa smo večinoma aktivni skupaj. Na primer, včeraj smo šli peš na Veliko planino. 

Vsaj enkrat mesečno grem na telesno masažo, pri čemer naredim urnik z maserjem kar za pol leta v naprej. To je zame kot sestanek, zabeležen v urniku, masaže ne morem odpovedati ali prestaviti. 

Dvakrat letno izkoristim vikend zase. 

Prav tako vsaj dvakrat na leto izkoristim vikend samo zase. Takrat gredo otroci k babici v Maribor ali pa so na morju. En prost vikend si vzamem pozimi in enega poleti. Takrat se veliko ukvarjam s športom, prebudim se po 10. uri, berem, poslušam kakšne podcaste, se »lepotičim« (privoščim si piling telesa in naredim kakšno masko za lase). Ko sem sama, zelo rada vnaprej načrtujem, razmišljam za nazaj, si postavim nove cilje, obljube, smeri …  

Ampak priznam – čas zase imam tudi enkrat na mesec in pol, ko grem k frizerju, pedikerju in občasno manikuro. Takrat listam po revijah, odmislim vse resne teme in se prepustim »lepotičenju«. 

Skupaj s prijateljico se za vikend odpraviva v wellness center. 

Enkrat na leto imava s prijateljico Vesno »wellness vikend«. Zadnji dve leti sva ga preživeli v Laškem, prej pa v drugih wellness centrih. Čas zase zase sem si tudi lani privoščila s kolegicami. Skupaj smo se odpravile na izlet na Portugalsko, kjer je bilo veliko zabave, plesa in klepetanja vse do jutranjih ur. 

Še ena oblika preživljanja prostega časa, ki mi veliko pomeni, so občasne večerje s prijatelji ali možem. To je nekakšen poseben obred, ker vedno zaidemo v zanimive teme, obiščemo kakšno tujo kuhinjo, sploh z možem to rada počneva. V tem uživam in mi ni naporno vzeti si čas zase tudi tako.

»Zame je kvaliteten čas tudi, ko lahko resnično dolgo spim.«

Kdaj pa kdaj potrebujem veliko spanja. In takrat lahko spim tudi 12 ur ali še več neprekinjeno. Zbudim se povsem brezskrbna, tako si resnično napolnim baterije. 

»Skrb zase in dobro počutje mi enako pomenita kot skrb za otroke ali službene obveznosti.« 

Zato ima mesto v urniku vedno tudi čas zame. Enostavno si ga znam vzeti. Mož mi večkrat reče, da bi se rad tega naučil.  Da me občuduje, kako se znam zagnati in iti prek vseh meja, nato pa brez problema zategniti ročno in dvigniti noge v zrak. Do naslednje dirke. In res je tako. Zame so določeni obredi pomembni, rabim jih in si jih zaslužim, predvsem pa me osrečijo. Poznajo se tudi na zdravju in videzu. Po vseh porodih nimam nobene strije in moja telesna sestava je optimalna, brez težav sem oktobra pretekla maraton. Zvleči spečega otroka na Veliko planino tudi zahteva nekaj miganja prej.

Moja skrivnost je zgolj v pravi meri zdravega egoizma – imeti se rad ob zavedanju, da se zadovoljstvo s samim sabo odraža tudi na družinskih odnosih.

Moja skrivnost je zgolj v pravi meri zdravega egoizma – imeti se rad ob zavedanju, da se zadovoljstvo s samim sabo odraža tudi na družinskih odnosih. In samo zadovoljen posameznik lahko oddaja zadovoljstvo tudi naprej. Predvsem pa je treba čas zase načrtovati in mu dati v urniku enako težo kot ostalim obveznostim. Svoj čas je treba načrtovati dolgoročno, ne zadnji hip, ko si že čisto izmučen in izčrpan. Srečo imam, da me pri tem vsi naši družinski člani podpirajo, celo Miha se počasi navaja, da je prosti čas veliko bolj kvaliteten v savni ali ob meditaciji kot pa samo ob pivu s prijatelji.