Sara Klinar je kreativna oseba z veliko ljubeznijo do estetike, lepih detajlov in vsega, kar je prisrčno, osebno in malo “kjut”. Z njo smo se med drugim pogovarjali tudi o izzivih, ki jih prinaša samostojna podjetniška pot.

Sara, ko nekdo prvič sliši za PixiINK, vidi personalizirane skodelice, darilne pakete, rožice iz mila, kave s sporočili … Kaj pa je za vas osebno PixiINK?

Zame PixiINK ni samo spletna trgovina z izdelki, ampak projekt, v katerega sem skozi leta vložila res veliko časa, energije in sebe. Je nek prostor, kjer lahko združim kreativnost, estetiko, delo z izdelki in veselje do tega, da nastane nekaj, kar lahko nekomu polepša dan. Ko nekdo vidi skodelico, darilni paket ali kak drug izdelek, je na zunaj to mogoče res samo darilo. Zame pa je v ozadju veliko razmišljanja, od ideje, dizajna, izbire izdelkov, fotografij, spletne strani, do tega, kako bo paket na koncu prišel do stranke. Včasih še vedno težko verjamem, da je nekaj, kar je zraslo iz moje ideje, prišlo do toliko ljudi in da lahko nekomu polepša dan, pomaga pripraviti lepo presenečenje ali postane del kakšnega posebnega trenutka. PixiINK mi zato pomeni predvsem nekaj mojega, nekaj, kar počasi raste z mano in v kar še vedno zelo verjamem.

Pravite, da imate radi vse, kar je estetsko, prisrčno in malo “kjut”. Ste bili že kot otrok takšni? Ustvarjalni, natančni in pozorni na detajle?

Ja, ustvarjalna sem bila verjetno že od nekdaj. Že kot otrok sem rada risala, ustvarjala in imela vedno neke svoje male ideje ali projekte. Ta del mi je bil vedno zelo blizu. O natančnosti v otroštvu pa bi se dalo debatirati 🙂 Mislim, da sem bila takrat bolj ustvarjalna duša, polna idej, natančnost pa je prišla kasneje – skozi delo in izkušnje. Danes se mi zdi, da se je to dvoje kar lepo povezalo: ideje še vedno hitro pridejo, pri končnem izdelku pa sem veliko bolj pozorna na detajle.

PixiINK se je rodil leta 2020. Se še spomnite trenutka, ko ste si rekli: “To bi lahko postalo nekaj več”?

Mislim, da sem ta občutek prvič zares dobila po prvem materinskem dnevu. Takrat smo dobili res veliko lepih odzivov, sporočil strank in tudi fotografij, ko so z našimi izdelki obdarovali svoje mame. To mi je ostalo v spominu, ker sem takrat prvič malo bolj začutila, da PixiINK ni samo trgovina z izdelki, ampak lahko ljudem pomaga pripraviti lepo presenečenje ali izraziti nekaj na bolj oseben način. Ko vidiš, da nekaj, kar si ustvaril, nekomu dejansko nekaj pomeni, začneš tudi sam malo bolj verjeti, da ima zgodba potencial.

Danes je veliko daril zelo hitrih, praktičnih in kupljenih v zadnjem trenutku. Zakaj mislite, da nas osebna darila še vedno tako zelo razveselijo?

Mislim, da nas osebna darila razveselijo zato, ker pri njih začutimo, da si je nekdo vzel malo več časa. Ne gre za vrednost darila, ampak za občutek, da je nekdo pomislil nate, na vajin odnos, na tvoj stil ali na nekaj, kar ti je blizu. Tudi če je darilo čisto preprosto, lahko osebna nota naredi veliko razliko. Ime, sporočilo, motiv ali skrbno izbrana kombinacija izdelkov pokaže, da darilo ni bilo izbrano čisto naključno. Mislim, da nas ravno ta občutek najbolj razveseli, da je nekdo v darilo vložil malo pozornosti.

• 

• 

Ste mama dveh otrok. Kako materinstvo vpliva na vašo ustvarjalnost in na način, kako razmišljate o darilih?

Materinstvo je zagotovo vplivalo na to, kako gledam na darila. Otroci so pogosto prvi, ki ti pokažejo, da darilo ne rabi biti veliko ali drago, da ustvari največje veselje. Njihova darila so velikokrat zelo osebna – risbice, izdelki, majhne pozornosti, ki izhajajo čisto iz njih. In ravno zato imajo tako posebno vrednost. Mislim, da sem zaradi materinstva še bolj pozorna na ta čustveni del obdarovanja – na občutek, ki ga darilo pusti. Hkrati pa mi otroci pogosto dajo tudi navdih za bolj igrive, nežne in prisrčne ideje, ker skozi njih še bolj opazim, koliko lahko pomenijo mali trenutki.

Veliko vaših izdelkov ima sporočila. Kako izbirate stavke, motive in napise? Gre bolj za občutek, trend ali si predstavljate konkretno osebo, ki bi to prejela?

Veliko idej pride čisto spontano, iz vsakdanjih situacij, pogovorov, stvari, ki so mi všeč, ali odzivov strank. Ko se mi kakšna ideja zdi zanimiva, si jo ponavadi zapišem. Nekatere potem uporabim zelo hitro, druge pa lahko ostanejo v zapiskih precej dolgo, dokler ne pride pravi izdelek ali pravi trenutek. Trende seveda opazim, ampak niso glavno vodilo. Bolj pomembno mi je, da napis ali motiv deluje pristno in da se ujema s PixiINK stilom.

Vaš najljubši izdelek je mat roza skodelica z napisom “Vse, kar si želiš, je mogoče.” Zakaj prav ta? Ima za vas tudi osebno sporočilo?

Ta skodelica mi je najljubša predvsem zaradi njenega pozitivnega sporočila. Večina nas dan začne ob kavi, zato mi je všeč ideja, da te že zjutraj pričaka nekaj spodbudnega in ti pomaga dan začeti z dobrim občutkom. Tudi zame ima napis »Vse, kar si želiš, je mogoče« osebni pomen. Ne razumem ga v smislu, da se vse zgodi samo od sebe, ampak bolj kot opomnik, da si moraš dovoliti verjeti v svoje ideje, poskusiti in vztrajati, tudi kadar ne veš, kam te bo nekaj pripeljalo. Na neki način me spomni tudi na PixiINK – začel se je kot ideja, danes pa je nekaj, kar počasi raste in se dotika vedno več ljudi.

Omenili ste, da ste bolj introvertirana oseba. Kako težko vam je bilo stopiti v ospredje in pokazati, kdo stoji za znamko?

Iskreno mi to še vedno ni najbolj naravno. Veliko lažje mi je ustvarjati v ozadju, skrbeti za izdelke, spletno stran in vse detajle, kot pa stopiti v ospredje in govoriti o sebi. Sem pa skozi leta ugotovila, da ljudje radi vedo, kdo stoji za znamko, in da jim tudi to pomaga ustvariti neko zaupanje. Zato se trudim počasi stopati iz cone udobja in pokazati malo več sebe. Pri tem opažam, da z vsako novo izkušnjo dobim več samozavesti in tudi lažje sledim sebi ter temu, kako želim PixiINK predstavljati navzven. To je pri meni še vedno proces, ampak se mi zdi, da se skupaj z znamko razvijam tudi sama.

Kaj je bil za vas največji osebni izziv na začetku poslovne poti? Bolj strah pred neuspehom, izpostavljanje ali to, da vas trg še ni poznal?

Poleg izpostavljanja je bil velik osebni izziv tudi to, da na začetku ne veš, ali bo tvojo idejo sprejel trg. Sam v izdelke verjameš, vanje vložiš veliko časa in energije, hkrati pa še nimaš prave potrditve, da bo zgodba zaživela tudi med ljudmi. Kot začetnica tudi nisem poznala vseh procesov in ozadja vodenja spletne trgovine. Veliko stvari sem se morala naučiti sproti – od organizacije naročil, dobave in zaloge do komunikacije s strankami, marketinga in vseh manjših težav, ki jih od zunaj sploh ne vidiš.

Naučiti sem se morala predvsem zaupati svojemu občutku in sprejeti, da pri podjetništvu nimaš vedno vnaprej zagotovljenega odgovora, ali bo nekaj uspelo.

Zaupanje je bilo treba graditi počasi, skozi prve izdelke, odzive strank in vsako naročilo posebej. Naučiti sem se morala predvsem zaupati svojemu občutku in sprejeti, da pri podjetništvu nimaš vedno vnaprej zagotovljenega odgovora, ali bo nekaj uspelo.

Če pogledate nekaj let naprej, kakšen PixiINK si želite ustvariti? Samo večjo spletno trgovino ali predvsem znamko, h kateri se ljudje vračajo po ideje, občutek in navdih?

Seveda si želim, da bi PixiINK zrasel tudi kot spletna trgovina – z več izdelki, širšo ponudbo in še več možnostmi za različne priložnosti. Ampak bolj kot samo večja trgovina si želim ustvariti znamko, h kateri se ljudje radi vračajo, ker vedo, da bodo pri nas našli nekaj osebnega, drugačnega in primerno za nekoga, ki jim veliko pomeni. Rada bi, da PixiINK postane prostor, kamor ljudje pridejo tudi takrat, ko še nimajo čisto izdelane ideje za darilo, ampak vedo, da želijo nekaj lepega in premišljenega. Pomembno mi je, da znamka raste, vendar da pri tem ne izgubi svojega občutka, osebnega pristopa in tiste topline, zaradi katere je sploh nastala.

Imate še kakšen dober nasvet za vse Nepremagljive, ki se lotevajo samostojne podjetniške poti oz. o njej razmišljajo?

Moj nasvet bi bil predvsem, da si upajo začeti, tudi če še nimajo vsega popolnoma razdelanega. Veliko stvari se tako ali tako naučiš šele skozi prakso, zato ni treba čakati na idealen trenutek ali občutek, da zdaj pa res znaš čisto vse. Pomembno je tudi, da se ne obremenjuješ preveč s tem, kaj bodo rekli drugi. Najdlje po mojem pridejo tisti, ki poskusijo, tudi če jim kdaj ne uspe, se iz tega nekaj naučijo in poskusijo znova. Podjetniška pot ni vedno hitra ali enostavna, je pa veliko lažje vztrajati, če gradiš nekaj, v kar verjameš in kar je res tvoje.

Pa še to: ni treba vsega narediti naenkrat. Čisto v redu je, če rasteš postopoma, sproti spreminjaš smer in si dovoliš, da se skupaj s podjetjem razvijaš tudi sama.