Obdobje zadnjih dveh mesecev je bilo eno tistih, ki si ga niti v sanjah ne bi mogli predstavljati. Poleg skrbi za zdravje se je pojavila za marsikoga morda še nekoliko večja skrb − skrb za finančni obstoj.

Zakaj je temu tako? Ker v veliki večini nihče ni imel močnih finančnih temeljev. To so tisti temelji, ki nam omogočajo zaščito pred nepredvidenimi dogodki oz. kot jih sama pogosto imenujem − pred proračunskimi bombami. In proračunska bomba, kot je bila »koronakriza«, je gotovo ena od večjih, in upam, da ena od tistih, iz katerih se bomo največ naučili. Predvsem glede svojih finančnih temeljev. In če kdaj, je zdaj idealen čas, da začnemo graditi ali pa nadgraditi svoje finančne temelje. Torej ne takrat, ko nam bo šlo bolje, danes! Takrat, ko nam bo šlo bolje, na to ne bomo pomislili, verjemite. Takrat bomo želeli nadomestiti vse zamujeno.

Kje in kako konkretno začeti, pa v šestih korakih do močnih finančnih temeljev, ki vam jih predstavljam v nadaljevanju:

Ja, marsikoga kar srh spreleti ob misli, da bi moral pogledati v svoje bančne izpiske, porabo itn. A brez tega žal ne bomo videli svoje finančne slike, svoje resnice. Poiščite zadnjih šest bančnih izpiskov, plačane položnice, preverite stanje glavnice po kreditih, preverite, koliko sredstev imate na varčevalnem računu ali v drugih finančnih produktih, in si izpišite vrednosti. Brez skrbi: največkrat končni rezultat ni najlepši, ga pa moramo poznati, če hočemo vedeti, kje smo in kaj moramo spremeniti. 

2. KORAK

Upoštevajmo pravilo 10:10:80

To pravilo si napišite na ogledalo ali pa nekam, kjer ga boste najmanj trikrat dnevno videli in vas bo opominjalo na to, da morate ob prvi naslednji plači oz. prilivu narediti t. i. »odmik«. To pravilo je eno tistih, ki bi ga morali ne le znati zdrdrati, če nas kdo zbudi ob polnoči, temveč bi ga morali resnično živeti. In kaj pomeni? Prvih deset odstotkov prihodka namenimo za dolgoročne cilje, kot so pokojnina, šolanje otrok, nakup nepremičnine, nakup počitniške hišice, menjava avtomobila itd. V ta privarčevana sredstva nikakor ne smemo posegati, razen če nam zmanjka denarja za preživetje ali nas preseneti kakšna proračunska bomba. Drugih deset odstotkov prihodka namenimo za kratkoročne cilje, kot so dopust, plačilo stanovanjske opreme, zavarovanja za avto itn. Obenem so ta sredstva »rezervirana« za ustvarjanje zlate rezerve. Preostalih 80 odstotkov pa razporedimo po ostalih kategorijah za tekočo porabo, kot so bivanje, hrana, prevoz, potrebe otrok itd. No, v marsikaterem primeru se to pravilo hitro spremeni v 10 : 30 : 60, a o tem, zakaj je temu tako, kdaj drugič.

3. KORAK

Razlikujmo med “potrebujem” in “hočem”

Tukaj imamo največ rezerv, saj smo enostavno prišli do tega, da smo kot družba zelo neučakani. Ne obremenjujemo se s tem ali nekaj resnično potrebujemo in še manj ali si to res lahko privoščimo. Pa vendar se moramo zavedati, da so potrebe tisto, kar potrebujemo za preživetje, želje pa tisto, kar lahko uresničimo ali tudi ne. Od nas je odvisno, česa se bomo lotili – zadovoljevanja potreb ali zadovoljevanja želja. Če bomo večino denarja porabili za izpolnjevanje želja, se nam lahko hitro zgodi, da nam bo zmanjkalo za plačilo osnovnih položnic. Nemalokrat imajo ljudje kljub izpolnjevanju svojih želja občutek, da ne živijo življenja, ki si ga želijo. Pa veste, zakaj? Ker nimajo zadovoljenih osnovnih potreb. Začnimo torej pri osnovi: vprašajmo se, kaj v resnici potrebujemo.

4. KORAK

Vklopimo razum – izklopimo čustva

Verjeli ali ne, na naše nakupne odločitve v veliki večini vplivajo čustva. Malce pomislite … Smo malo slabe volje, gremo na »izlet« v trgovino z oblačili in za tolažbo si kupimo oblačilo ali dve. Pa ne zato, ker bi si jih resnično tako zelo želeli ali še manj potrebovali, temveč zato, da spodbudimo hormon sreče kot protiutež svojemu stanju, pa čeprav samo za urico ali dve. A kaj, ko je čustva tako težko krotiti … Se strinjate? Vsak od nas se je že kdaj znašel v situaciji, ko mu je razum zaradi premočnih čustev odpovedal − ne le v povezavi z denarjem. Ob spominu na te trenutke si marsikdo reče: Le kje sem imel/-a takrat glavo? Kako nisem tega videl/-a? Včasih bi morali preprosto znati pritisniti gumb, ki nam izklopi čustva in vklopi razum. Pri osebnih financah je to še posebno pomembno. Večji, kot so nakupi, previdnejši bi morali biti, preden sprejmemo zadnjo odločitev. To najlaže naredimo tako, da si vzamemo čas za razmislek, na list papirja napišemo prednosti in slabosti nakupa ter na koncu sprejmemo razumsko odločitev. Prvič je težko, že naslednjič pa se bo razum avtomatično prvi oglasil.

5. KORAK

Pozabimo na mite o ravnanju z denarjem

Eden od zelo priljubljenih in pogostih mitov je npr. tale: »Če bi imel več denarja, bi bilo drugače.« Gre za mit, s katerim se tolažimo, da nam v življenju ne more iti bolje, ker imamo na voljo premalo denarja. Potem upamo in čakamo na dan, ko nam bodo povišali plačo in bodo naši dolgovi izginili. Pa mislite, da se to kdaj zgodi? Ne. Skoraj nikoli. Višji prihodki namreč običajno povečajo želje, potrebe in obveznosti. Zato je zelo pomembno, da ugotovimo, katera prepričanja nam onemogočajo živeti življenje, ki si ga želimo. Kaj nam ne pusti napredovati. Kaj zaradi njih izgubljamo. Običajno gre za prepričanja, ki so nam jih »vcepili« starši, učitelji, sodelavci, prijatelji itn., in smo jih imeli za nekaj »svetega«, zato jim nismo smeli oporekati. Pa vendar je bistveno, da spoznamo, kdaj je čas, da ta prepričanja spremenimo ali opustimo.

6. KORAK

Prenehajmo tekmovati z drugimi

Gotovo ste že kdaj komentirali življenje drugih. Se spraševali, kako jim je uspelo zgraditi takšno hišo, si lahko privoščijo takšne avtomobile, toliko potovanj … In ste si mislili: »Uf, ko bi jaz imel takšno življenje. Ko bi jaz lahko toliko potoval … No, saj res. Zakaj si tudi mi ne privoščimo tega? Tudi mi bi lahko šli kam daleč, za dalj časa.« In potem se začne … Tekmovanje, v katerem je nemogoče zmagati. Zakaj? Ker si tekmeci že v osnovi niso enakovredni. Ker je finančni položaj enih in drugih tako zelo drugačen. A kaj ko ne pomislimo na to, preden se spustimo v tekmovanje. Tisti trenutek nam je najpomembnejši cilj − zmagati, ne glede na to, koliko nas bo to stalo. A posledice so lahko hude … In marsikdo še danes bije bitko, ki je pravzaprav ne more dobiti, saj se primerja z ljudmi, za katere običajno niti ne ve, če je njihovo življenje v resnici tako lepo in brezskrbno ali pa so morda tudi oni v podobno brezizhodnem položaju, le da drugi tega ne vidimo. Bistveno je torej, da se nehamo primerjati z drugimi, saj je to najhitrejši način, da se bomo počutili nezadovoljne. Bodimo preprosto to, kar smo. Ne ozirajmo se na to, kaj imajo drugi. To nismo mi, to so oni drugi.

Tako, šest korakov je znanih. Težki? Niti ne. Vredno poizkusiti? Definitivno! In upam si celo trditi, da eni od tistih, ki vam znajo najbolj spremeniti življenje − na bolje seveda!