Igralka mlajše generacije Saša Pavlin Stošič je tista lepotica, ki nas pozdravlja v televizijskih serijah, nedavno smo jo videli v priljubljeni televizijski reklami, v videospotu za pesem Inside Love pa je sodelovala tudi kot režiserka.

Rodila se je v Novem Sadu srbskemu očetu in slovenski materi in se pri enem letu starosti preselila v Slovenijo. Obožuje francoske rogljičke in vse, kar je povezano s Parizom, ter nadvse uživa v svojem poklicu, manj pa v izpostavljenosti, ki pride s tem. Kljub temu nam je del sebe in svojega pogleda na svet razkrila v tokratnem intervjuju tik pred naslednjo vlogo v predstavi Ženska: Ljubezni, izgube, obleke.

Katera je vaša najznačilnejša ženska lastnost?

V čem pa se razlikujejo ženske od moških osebnostnih lastnosti? (smeh) Lahko bi rekli, da so moški največkrat načelni, čustveno stabilni, dominantni, izkušeni, imajo stvari pod nadzorom in so dobri vodje, medtem ko bi ženske opisali kot odgovorne, zanesljive, potrpežljive, s čutom za soljudi in sočutne? Kdo pravi, da ženske nismo čustveno stabilne in načelne? Kdo pravi, da moški ne morejo biti sočutni, nežni? Ali torej obstajajo značilne ženske in moške lastnosti ali je to preprosto sodobna muha, ki še vedno deli družbo na dva pola?

Moški vselej pravijo, da smo ženske zapletena bitja. Se vam zdi, da imajo prav, ali zanikate to tezo?

Samo po sebi ni nič narobe s tem, da si kompliciran, če to pomeni, da imaš širok in poglobljen spekter misli ter občutkov. Problem je, da je to stereotip in izgovor za nezainteresiranost za občutke človeka, ne nujno le ženskega spola. Najlažje je reči, da je nekdo kompliciran ali naporen, ker nimamo volje, da bi ji ali mu namenili pozornost in prisluhnili.

Kdaj vam je v življenju prišlo prav, da ste ženska, in v katerih primerih se vam morda zdi, da vam bi bilo lažje, če bi bili nasprotnega spola?

To, da sem ženska, mi je prišlo prav nekega večera, ko sem se pozno vračala z druženja domov. Poskušala sem se izogniti ulicam, kjer bi me lahko ustavili policisti. Vendar sem, kot nalašč, naletela na patruljo treh policijskih avtomobilov. Uvajali so mlade policiste. Spomnim se, kako me je bilo strah, da me bodo testirali. Najprej so želeli pregledati nujno opremo. Ko sem iz avta jemala prvo pomoč, sem, da bi jih zmedla in odvrnila pozornost, uporabila svoje ‘ženske čare’ in se v oprijetih kavbojkah sklonila za sedež. Delovalo je. Mladeniči so pozabili na vse drugo in mi smejoč se zaželeli varno pot domov.

Da se mi zdi, da bi mi bilo lažje, če bi bila nasprotnega spola, pa se mi zadnje čase redno dogaja, saj dostavljavec, kadar naročim hrano, zahteva, naj pridem ponjo na ulico ali celo na mesto, kjer je parkiral. Začelo se mi je dozdevati, da le zato, ker sem ženska, saj se mojemu partnerju to nikoli ne zgodi. Hm … To je sicer šaljiv primer, ampak žal je v naši družbi še vedno lažje biti moški kakor ženska. Spolni stereotipi še niso izkoreninjeni, povprečno zaslužijo ženske manj kot moški in se srečujejo s številnimi ovirami pri iskanju zaposlitve. Želim si, da bi ženske lahko uresničile ves svoj potencial, ne da bi morale premagovati dodatne ovire, da bi dosegle, kar je za moške samoumevno.

Tokratna predstava bo namenjena nepremagljivim, kar ženske nedvomno smo. V čem se najbolj nepremagljive počutite vi?

Nepremagljiva se čutim v tem, da se včasih ne morem premagati. Ni pomembno, v čem, ampak boj je vedno tam. (smeh)

Današnja moderna ženska naj bi bila po eni strani močna in neodvisna, po drugi pa ženstvena in nežna. Kje to mejo med eno in drugo stranjo postavljate vi in kako uspešno krmarite med njima?

Življenje je nora vožnja in obstajajo trenutki, ko se je treba boriti, da prideš tja, kamor želiš. Jaz se najpogosteje borim s sabo. Poskušam se osredotočiti na tisto, kar me navdušuje. V današnjem svetu je polno ambicij in konkurence, naletela sem na veliko ljudi, ki so preizkusili mojo trdnost. Bistveno je, da si zaupam in se obkrožam z ljudmi, ki so po moji intuiciji iskreni do mene.

V predstavi vsaka obleka nosi svoj spomin. Je tako tudi v vašem življenju – imajo za vas oblačila tudi čustveno vrednost in kateri kos v vaši omari vas najbolj pooseblja?

Ne dolgo nazaj sem našla nekaj škatel, polnih neurejenih fotografij. Sprehajanje po spominih so obujale tudi obleke, ki sem jih nosila v določenem obdobju. Obleke, ki so mi jih kupili starši, ko sem bila deklica – moj izraz na fotografiji priča o nezadovoljstvu nad njihovim okusom za modo –, najstnica, ki poskuša biti nekdo, potovanje v tujino, ko sem si kupila kos, ki je zaznamoval moje poletje, prva resna zveza – dobro se spominjam puloverja in hlač, ki sem jih nosila na zmenku, faks in prijateljice, ki odraščamo v mlade ženske tudi prek oblek in čevljev, premiere, zabave. Moda je ves čas obstajala, zdaj pa sedim doma v trenirki, neumitih las, saj me tako nihče ne vidi. Moje obleke v omari pa nestrpno čakajo na boljše čase.

In ko smo ravno pri oblekah: kako velika je vaša omara? Nakupu česa se nikakor ne morete upreti?

Nisem zasvojena z nakupovanjem, rada pa hodim po butikih, po možnosti v tujini. Moj problem je, da obožujem preproste linije in dober kroj, ampak izkazalo se je, da imam ravno zato zelo drag okus, predrag za svojo denarnico.

V čevlje katere svetovno znane ženske bi si želeli stopiti za en dan?

Že dolgo nisem razmišljala o tem, da bi rada stopila v čevlje kakšne znane ženske … Mogoče v čevlje Sharon Stone v uvodnem prizoru pete epizode serije Novi papež, ker sem imela občutek, da bi mi bili kot uliti, ko jih je sezula. (smeh)

Premiera bo ob tik pred 8. marcem – dnevom žena. Kaj osebno vam pomeni ta dan?

Leta se ženske borijo za enake pravice in možnosti. Morda bo letos praznik, z vsem dogajanjem tako pri nas kot po svetu, dobil posebno pozornost. Vse dokler je spolno nasilje nekaj, kar v manjši ali večji meri občuti v življenju prav vsaka ženska, se ne smemo sprenevedati, da res živimo v družbi, ki v enaki meri spoštuje vse in vsem omogoča enake možnosti sodelovanja. Upam, da bo praznik poudaril pomen povezovanja in prizadevanja vseh generacij, da bi skupaj dosegli večjo enakost v pravicah in možnostih obeh spolov. Morda bi na ta dan prav tako lahko dobili rožo tudi tisti moški, ki nas podpirajo, spoštujejo in cenijo.

Ženske imamo v življenju veliko vlog. Smo prijateljice, mame, sestre, tete, sosede, babice … Katera od vaših vlog je najbolj zabavna in katera najbolj naporna?

Najbolj sproščena sem v vlogi ustvarjalke, zato sem si tudi izbrala tak poklic. Najbolj zahtevno je preprosto biti to, kar si, verjeti vase in si zaupati, tudi ko te drugi ne sprejemajo in odstopaš od družbenih pričakovanj, vzorcev in meril.

Katera življenjska izkušnja, oseba ali dogodek je najbolj vplival na vas, da ste se izoblikovali v žensko, kakršna ste danes?

Vsi odnosi nas zaznamujejo, verjetno najbolj družinski in intimni, ki posredno vplivajo na naše najpomembnejše življenjske odločitve. Pri teh so mi vedno stale ob strani mama in sestre.

Katero vprašanje ste si v življenju kot ženska že večkrat postavili, a nanj še vedno nimate odgovora?

Kje je moj telefon? (smeh)

Kaj bi pred predstavo sporočili našim nepremagljivim bralkam?

Pridružite se nam, ker je lepo biti skupaj, pa čeprav od daleč!

Foto: Urša Premik