Med poletnimi počitnicami smo se na družinski oddih odpravili v Turčijo, v resort v Alanyi.
Letošnje načrtovanje dopusta se mi je zdelo še posebej veselo in polno pričakovanj, saj dolgo nismo bili nikjer. Pandemija je v vseh nas željo po krasnem dopustu močno povečala in padla je odločitev, da s turistično agencijo Kompas obiščemo Turčijo.
Pred tremi leti smo obiskali že turški del Cipra, ki nam je bil zelo všeč, ampak takrat sva z možem imela samo enega otroka, tokrat pa sva potovala s šestletnikom in še ne dvoletnico. Ker imava dva majhna otroka, je bil resort prava izbira, saj nimaš skrbi s hrano, brisačami, posteljnino, za vse je poskrbljeno, na tebi je le, da uživaš in si poiščeš animacijo, ki ti je všeč.
Da pa vse ne bi bilo tako popolno, sva z možem dober teden dni pred odhodom drugič zbolela za angino. K sreči so antibiotiki takoj prijeli, tako da sva prvi dan dopusta vzela še zadnje in ni bilo nikakršnih težav. In če smo že pri zdravilih, kaj vse sem spakirala. To naredim vedno enako, kajti verjamem, da bolje, da imam zdravila s sabo in jih ne potrebujem kot obratno. Kamorkoli gremo, vedno vzamem probiotike in vitamine. Za otroke imam vedno tudi sirup proti vročini in bolečinam ter sirup proti alergijam. Manjkati ne smejo niti različna mazila in kreme. Dejstvo je, da vedno tudi kaj uporabimo. Nikakor si ne bi želela, da bi kaj od tega potrebovala, pa ne bi imela s sabo, čeprav lahko večino stvari kupiš kjerkoli si. Ko potujemo, si vedno uredimo tudi zdravstveno zavarovanje in vsa druga zavarovanja, če pride do kakšnega neljubega primera. »Ziher je ziher«, če mene vprašate.
Zakaj smo se odločili za Turčijo?
Ko pomislim na Turčijo, pomislim na odlično kulinariko, pestro zgodovino in omamno dišečo kavo, torej vse, kar potrebuješ na dopustu. Izbrali smo resort v Alanyi, ki je čudovito letoviško mesto v provinci Antalya, za katero ste zagotovo že slišali. Cela regija meri 1.599 km² in ima 248.286 prebivalcev. Presenetilo me je, da je pokrajina zelo zelena, suše namreč ne poznajo. Razlog je gorovje Taurus, ki skrbi, da je dovolj rek, ki poskrbijo za namakanje. Zanimivo je tudi, da se večina ljudi preživlja s kmetijstvom in ne turizmom. Zelenjavo in sadje pa prodajajo turističnim resortom. Znani so po pomarančah, ki dozorijo trikrat na leto. Paradižnik, kumare in bučke pa so pri njih na voljo celo leto. Videli smo tudi veliko nasadov banan, ki so malce manjše od teh, ki jih mi navadno kupimo v trgovini, gojijo pa jih v rastlinjakih. Pridelajo tudi veliko granatnega jabolka in zadnje čase avokada.
Pripravite se na vlago v zraku
Podnebje je sredozemsko, tako da so večino leta prijetne temperature, sezona se začne že konec aprila in traja vse do novembra. Temperature pa niso tiste, na katere se boste morali privaditi, ampak vlaga zraka, ki je kar 75 %, to pomeni, da boste hitro mokri kot miš. Tukaj vam dajem nasvet, da vzamete s sabo kakšno majico več, sploh moški, ki se še malce bolj potite. Turizem se je začel razvijati leta 1958 in je zdaj glavna gospodarska panoga in glavni vzrok naraščanja števila prebivalcev. Glede razvoja turizma pa je najbolj prispevalo letališče v Antalyi, ki je 1998 začelo delovati z mednarodnim terminalom. Danes sta na letališču dva mednarodna terminala in en domači terminal. Za predstavo naj vam povem, da je imelo letališče leta 2010 več kot 18 milijonov mednarodnih potnikov. Ko gledate letališče, letala pristajajo in poletajo kot po tekočem traku. Ko smo se vozili okoli z avtobusom, lahko povem, da je gospodarstvo dobro razvito, kar se vidi tudi v tem, da Turki, ki živijo zunaj meja svoje države, prihajajo nazaj, saj so možnosti za delo večje kakor nekoč.
Evri so dobrodošli povsod
99,8 % Turkov je muslimanov, kar pomeni, da pri njih ni svinjskega mesa, ki ga ne boste niti malo pogrešali. Lahko ga seveda kupite, a je dražje, saj je uvoženo. Nekoliko dražji je pri njih tudi alkohol, saj je stopnja davka na alkohol višja. Cene pa niso nič kaj astronomske, njihovo pivo Efes vas bo stalo 3 evre.
Evrov so zelo veseli in tudi cene so povsod v evrih, čeprav imajo svojo valuto – Turška lira (TRY). Za lažjo predstavo naj povem, da je 1 evro 17 ali 18 TRY, po navadi pa je, kar zaokroženo na 20. Cene boste videli tudi v dolarjih. Vse, kar potrebujete, so torej evri, tako da mi nismo sploh menjali denarja v njihovo valuto. Na voljo so vam tudi bankomati, če vam zmanjka gotovine, tako da nimate nikakršnih skrbi. Skoraj povsod pa lahko plačate tudi z bančno kartico. Edina skrb bo, da ne boste preveč zapravili.
Turčija se je zelo spremenila
Turčija je časovno eno uro pred nami, ampak pametne ure in telefoni to naredijo sami, tako da s tem ne boste izgubljali časa. Glavno mesto je Ankara, ima pa Turčija skupno 85 milijonov prebivalcev. Izjemno pomembno mesto je seveda Istanbul, ki je največje mesto Turčije in je pomembno gospodarsko, finančno in kulturno središče. Politični sistem je parlamentarna republika, od leta 2003 je na oblasti predsednik Recep Tayyip Erdogan, ki je predsednik vlade in predsednik države. Pravijo, da je on tisti, ki je poskrbel za gospodarski razvoj. Naj povem, da imajo dobro cestno ureditev in tudi ceste so izjemno dobre. Vozili pa se boste mimo nakupovalnih središč, ki so zelo podobna našim. Turčija ni več takšna, kot smo jo poznali nekoč.
V hotelu je napitnina najboljša izbira
»Bakšiš« ali napitnina je nekaj, kar se pričakuje. Če ste torej zadovoljni s storitvijo, daste napitnino. Nič drugače kot drugje po svetu. Imejte v mislih, da so zaposleni v resortih slabo plačani, delajo od jutra do večera in verjamem, da so napitnine velikokrat tiste, ki jim pomagajo, da pridejo čez mesec. Natakar nam je povedal, da so plačani 25 TRY na uro, kar znese malo manj kot 1,40 evra. Napitnino smo dajali tudi sobarici, ki ima verjetno še nižjo urno postavko.
V restavraciji smo tako imeli kar svojega natakarja po imenu Kadir (študent angleščine), ki je vedno poskrbel, da nas je čakala miza z otroškim stolčkom, po navadi pa je bil on tisti, ki nam je prinesel tudi pijačo. Drugače si greš po pijačo sam, točilni pult je sicer blizu, mizo pa poiščeš, kjer je pač prosto. Resnici na ljubo, to staršem z malimi otroki pomaga. Jaz sem bila po navadi tista, ki je šla po hrano, najprej za našo najmlajšo članico, sin si je hrano izbiral in prinesel k mizi sam, za moža pa sem navadno prinesla tudi jaz. Za predstavo naj vam povem, da gre v restavracijo 900 ljudi, zraven pa je še ogromna terasa, kamor gre še vsaj pol toliko ljudi.
Pri nas doma se držimo pravila, da vzamemo hrano, ki jo pojemo. Lahko se vzame karkoli, vendar malo, da hrana ne ostaja. Pri srcu me je stisnilo in me vedno, ko v hotelu vidim, kako si nekateri vzamejo pet polnih krožnikov hrane, nato pa več kot polovico pustijo. Hrana v restavraciji je prilagojena turistom, tako da je vedno na voljo tudi pomfri in ocvrti piščančji medaljoni. Mi smo sicer takšni, da imamo radi hrano in vedno poskusimo kaj novega, tako da smo preizkušali in testirali. Pozorni smo bili le na to, da hrana ni bila preveč pikantna. So pa vse stvari polne tradicionalnih začimb, zato so okusi malce drugačni, kot smo jih vajeni doma.
Tudi sama sem na krožnik vedno dala malo, da sem se prepričala, kakšen je okus, in da ni kaj preveč pikantnega. Potem pa se hitro znajdeš in veš, kakšen tip hrane je na katerem koncu restavracije. Na začetku je bil vedno kruh in dve vrsti juhe. Na sredini so bile solate, sadje in sladice. Včasih tudi siri in salame. Ob strani pa riž, testenine, meso v omakah, musake, lazanje, zelenjava na različne načine in turški ploščati kruh, ki je bil vedno sveže pečen. Na terasi so bile navadno ribe, kebab, mesne kroglice, pomfri, ocvrta zelenjava, lubenice in melone.
Meso, zelenjava in baklave
Turška hrana je odlična in je veliko več kot le kebab in baklave. Njihova prava tradicionalna hrana zajema veliko zelenjave in mesa hkrati. Zelenjava je bila pripravljena na ogromno načinov, od sveže zelenjave, ki ji ni bilo dodano nič, do zelenjave na žaru, musak, ocvrte zelenjave, zelenjavne enolončnice, zelenjavne jedi, polnjene z mesom, sirom ali drugo zelenjavo. Skratka vse možne kombinacije so bile na voljo in priznam, da sem preizkusila prav vse. Lahko rečem, da sem jedla zelo zdravo, samo sladice bi morala odšteti. Ampak brez sladic ni šlo. Baklave so kar klicale po degustaciji. Najboljša mi je bila s pistacijami in jogurtom, drugače pa so bile vse odlične. Tudi sladke niso bile preveč, tako da sem z lahkoto pojedla več kot eno (do decembra sem na dieti, če verjamete).
Tudi priloge so bile odlične, saj je bilo veliko bulgurja, rdeče leče, seveda tudi riž in testenine. Otroka sta uživala v neke vrste raviolih in omaki iz mletega mesa in paradižnikove omake. Veliko je bilo polnjenih jajčevcev in bučk na različne načine. Veliko zelenjave je bilo polnjene z mesom ali sirom. Velikokrat sem izbrala tudi korenček z žara in seveda bučke ali jajčevce. Vedno pa je bil na voljo tudi njihov ploščati kruh ali kruh, ki je bil polnjen s sirom in malce spominja na burek. Manjkali niso niti različni zavitki, ki so bili polnjeni z zelenjavo, mesom ali sirom.
Obvezno poskusite lahmacun, ki je turška različica pice. Gre za bolj hrustljavo, na tanko razvaljano testo, ki ga na tanko obložijo z mletim mesom ter drobnimi koščki zelenjave, začimb, čebule in nato popečejo. Res odlična jed, ki so jo v restavraciji pekli sproti, tako da so bili kruhki hrustljavi in zelo slastni.
Glede mesa ni manjkalo izbire, saj je bilo tudi meso pripravljeno na veliko načinov. Meso je bilo kuhano na omako, vedno so bile na voljo tudi njihove tradicionalne mesne kroglice, ki so po navadi pikantne. Na voljo so bile tudi ribe, tako da ni manjkalo izbire. Otrokoma je bil všeč piščanec z žara in kebab. Jaz pa sem največkrat vzela meso v omaki.
Solate so poglavje zase
Bilo je ogromno solate, ki si jo lahko pripravil sam, saj ni bila začinjena ali pa so bile solate že narejene. Najbolj tipična turška solata je čoban solata, sestavljena iz svežih paradižnikov, paprike, veliko svežega peteršilja in limoninega soka. Vso zelenjavo narežejo na drobne koščke, premešajo z limoninim sokom, solijo in postrežejo. Solata ima lahko tudi več sestavin, odvisno od pokrajine in kuharja ter včasih dodajo tudi sir. Sama sem skoraj vedno vzela različne solate in jogurtov preliv, ki je bil bolj gost, kot smo ga vajeni pri nas.
Merčimek čorba je najbolj pogosta turška juha, ki je narejena iz kuhane zmlete leče ter nekaj začimb in čebule. Postrežena je s kosom limone in kruhom. Vse juhe so bile izjemno okusne, le katera je bila kdaj malce pekoča. Po navadi sem izbrala zelenjavno juho, čeprav je bila velikokrat na voljo tudi juha s piščančjim mesom.
Začimbe, ki dajo izjemno bogat okus
Začimbe so tiste, ki dajo hrani poseben okus in lahko bi rekla, da z začimbami niso varčni. Večino začimb poznamo in jih uporabljamo pri kuhanju tudi mi. Origano ali “kekik” se najpogosteje uporablja za sezonske mesne in perutninske jedi, solate in juhe. Veliko ognjene rdeče paprike ali “pül biberi” je za tiste, ki jim je všeč vroče. To je ključna sestavina v večini začinjenih jedi, predvsem mesnih in tudi juhah. Mint ali “Nane” se uporablja svež in posušen v številnih receptih za solato, pa tudi z mesom, perutnino in ribami.
Allspice ali “yenibahar” je ključna začimba, ki se uporablja za mleto meso, tudi za rižote in polnjene jedi. Cimet se uporablja v sladicah, sploh mlečnih ali takšnih iz jogurta. Neverjetno dobre kombinacije. Kumina ali “kimyon” se uporablja za mleto goveje meso, mesne kroglice in polnjene jedi. Zanimivo pa tudi za juhe. V turški kuhinji se prašek sumac uporablja predvsem kot okras, drugače pa daje svež okus, podoben limoni. Slavni turški kruh, ki se imenuje simit, je posut s semeni sezama, da je še bolj okusen in hrustljav.
Tukaj je še sladka rdeča paprika v prahu. V turški kuhinji se uporablja v številnih mesnih in perutninskih jedeh. Kombinirajo pa jo tudi s fižolom in lečo. Semena črne kumine posipajo tudi po pecivu in zvitkih, črna barva pa daje jedem še bolj slasten videz.
Brez tradicionalnega sladoleda ne gre
Tradicionalni sladoled nosi ime dondurma in se precej razlikuje od sladoleda, ki smo ga vajeni pri nas. Njegovi posebni sestavini sta salep, prah, ki ga pridobivajo iz korenin divje orhideje, kar mu daje gostoto, ter mastika, smola ebenovinaste barve z močno aromo. Sladoledu dodajo tudi sladkor in mleko. Sladoled je izjemno dober in se topi zelo počasi. Turki ga jedo tudi z vilicami in nožem, saj je res gost.
Strežejo ga ulični prodajalci, ki so atrakcija sami po sebi, saj so izjemno spretni. Priredijo vam pravi šov, ko se igrajo s korneti in sladoledom, malce pa so tudi nagajivi. Zagotovo ste že videli posnetke, kako se poigrajo s turisti. Po atrakciji jih seveda nagradimo z napitnino. Porcija sladoleda, ki je kot dve kepici, stane 4 evre. Sladoled imajo zanimivo shranjen v globokih posodah, mešajo pa ga z dolgimi palicami, na videz deluje sladoled kot testo. Otroci bodo uživali v sladoledu in predstavi, tako da si ga obvezno privoščite, čeprav bo malce trajalo, da zgrabite kornet. O hrani bi lahko napisala prav poseben članek, ker je toliko dobrot in posebnosti, ki jih morate poskusiti.
Pijte le ustekleničeno vodo
Voda iz pipe ni pitna, zato smo pili le ustekleničeno vodo, ki je v hotelu na voljo na vsakem koraku. Tudi zunaj jo lahko kupite praktično kjerkoli. Vodo smo kupili tudi na avtobusu, kjer je bila 0,5 l steklenička 50 centov, tako da ni cena nič zasoljena. Ker imava majhne otroke, smo si tudi zobe umivali z ustekleničeno vodo. Pri otrocih bodite bolj previdni, da se izognete prebavnim težavam. Imejte pa vedno s sabo vsaj eno stekleničko vode, ker boste žejni, ravno tako poskrbite, da bodo otroci pili dovolj vode. Povem pa vam, da ni bilo težav, saj sta bila tudi otroka žejna in je voda tekla kot za šalo.
Nekako sem si predstavljala, da bom sama spila več gin tonikov, ampak je bilo enostavno prevroče, zato sem na plaži raje spila mrzlo pivo. Kozarec vina sem spila samo enkrat pri kosilu, ker dejansko ti najbolj prija voda. Priznam pa, da pri dveh majhnih otrocih zmanjka časa za počasno srebanje najljubše pijače.
Največ ljudi ob bazenu, kljub čudovitemu morju
Plaže so peščene in zelo lepo urejene. Poskrbljeno je za ležalnike in senco, kar je nekaj nujnega. Najbolje pa je, da se sonca med 11.00 in 16.00 izogibate. Če ste klasični turist, vas bo ožgalo že prvi dan, zagotovljeno in preverjeno. Nikakor ne pozabite na sončne kreme z visokim zaščitnim faktorjem in pokrivala ter mazilo aloje vere. Na plaži je seveda na voljo tudi pijača in prigrizki. Morje je čisto, le zvečer se nabere nekaj plastenk, ki jih ljudje puščajo za sabo, čeprav zaposleni sproti pobirajo smeti in prazne kozarce.
Voda je čudovita, a vas ne bo ohladila, saj je imela v času našega obiska 28 stopinj. Torej izpod vročega sonca se vržete v toplo vodo, a otroci bodo zagotovo uživali. Hotelska plaža je bila od hotela oddaljena 5 minut hoje, a bila je presenetljivo zelo prazna. Večina gostov se je raje gnetla ob hotelskem bazenu, ki je bil tik ob restavraciji in si dejansko samo stopil iz hotela.
Ob plaži je bil krasen kompleks bazenov in en del je bil narejen posebej za otroke. Gusarska ladja s tobogani, vodni tobogani, divja reka in še navadni tobogani sredi bazena. Globina vode je bila 35 centimetrov in lahko rečem, da je to pravi raj za malčke. 6-letni sin ni bil dolgo navdušen, tako da smo plavali še v dveh večjih bazenih ob kompleksu za otroke. Tukaj je bilo ljudi več, a še vedno ne toliko kot v bazenu ob hotelu. Dejansko je bilo tako, da več korakov, kot si naredil od hotela, manj je bilo gneče. Na voljo je bilo tudi dopoldansko varstvo otrok, starejših od 5 let, a tega nismo preverili, tako da težko karkoli rečem.
Pestro dogajanje v hotelu in ob njem
Kot sem že napisala, boste z lahkoto zapravili denar, saj je ponudba zelo pestra že v samem hotelu in kopalnem kompleksu za otroke, ki se zvečer spremeni v zabaviščni park. V hotelu je namreč igralnica z igralnimi avtomati za otroke, ki je neposredno nasproti vhoda v restavracijo, tako da boste zagotovo zavili tudi tam. Cena na žeton je bila 1 evro, ampak so žetoni cenejši, če jih kupite več. Na zunanji terasi hotela prodajajo zapestnice z imeni, najdete še nekaj igralnih avtomatov, biljard in bar s koktajli in šišo za starše. Imajo tudi stojnico, kjer se lahko otroci tetovirajo s kano. Za to boste odšteli med 10 in 20 evrov.
V hotelu imajo tudi spa center, kjer vas čakajo savne, masaže in turška kopel. Iskreno povedano, ni mi jasno, zakaj bi kdo v poletni vročini, kjer je zunaj 75 % vlaga v zraku, sedel v turški savni. Seveda so nama vse razkazali, bili pripravljeni tudi čuvati otroka, ampak nisem se želela stopiti še v savni. Takšno spa doživetje vas stane 100 evrov po osebi, kot gost hotela pa imate 30 minut savne brezplačno. Se razume, da so naju tam videli le takrat, ko sva prišla po brisače za na plažo. Je pa treba priznati, da so vsi prijazni in izjemno ustrežljivi.
Na voljo je bil tudi frizerski salon, optika, trgovina z oblačili in še ena z modnimi dodatki ter seveda trgovina s spominki. Všeč mi je bilo to, da so v trgovini s spominki prodajali tudi kreme za sončenje, plenice, različne kreme in mazila, skratka vse, kar lahko pozabite doma in nujno, potrebujete na dopustu. Tukaj pa boste tudi zapravili največ denarja. Stvari niso drage, a se hitro nabere.
Kompleks z otroškimi bazeni se je ponoči spremenil v zabaviščni park z diskom, lahko ste se odločili za zip line, najem avtomobilčkov, luna park, različna bleščeča igrala, ki jih je spremljala glasna glasba. Manjkali niso niti igralni avtomati, sladkorna pena, kokice, sladoled, stojnice z igračkami in oblačili. Skratka vse, kar si lahko zaželite na enem mestu. Vmes je bil tudi pravi tatu studio, ki so ga britanski turisti množično obiskovali, čeprav ne razumem, zakaj bi se tetoviral po takšni vročini, ki kar kliče po vnetju.
Bazarji in barantanje
Umetnost barantanja je nekaj, kar jaz obožujem. Lahko rečem, da se praktično povsod pogajam, zato sem se bazarjev zelo veselila. Pogajanje gre nekako tako, da prodajalec pove ceno, recimo 20 evrov, vi pa ponudite 10 evrov, kar on zavrne. Potem predlagate 12 evrov in tako naprej, da najdeta ceno, ki obema ustreza. V nobenem primeru prodajalec ne bo ničli ali v minusu, tako da je pogajanje obvezna izkušnja. Nekateri izdelki pa imajo že določeno ceno in tam ni pogajanja, če slučajno barantanje ni za vas. Vedno vas bodo vsi vprašali tudi, od kod prihajate in če boste rekli, da iz Nemčije, bo vaša cena nekoliko višja. Države zelo dobro poznajo, tako da vas lahko hitro zalotijo, da lažete, sploh če boste rekli, da ste iz Bosne. Njihove trgovske poti so namreč zelo povezane, tako da imajo o državi veliko znanja, tam pa imajo tudi prijatelje in sorodnike.
Na bazarju najdete praktično vse. Veliko začimb in lokuma, čajev, kave … Spominkov vseh barv in dimenzij, pisane rute. Je pa ena slaba stvar, in sicer bazarji so polni ponaredkov oblačil in obutve prestižnih blagovnih znamk, da ne govorim o torbicah. Vse se sveti in blešči od velikih logotipov. Majice z napisom Antalya pa ne boste našli. Na izbiro je bilo nekaj lepih lanenih oblačil, a so bile cene precej visoke. Moško polo majico, ki je ponaredek prestižnih znamk, lahko dobite od 12 evrov naprej, ponaredke športnih copat pa od 10 evrov naprej. Cene torbic pa nisem niti gledala, ker je bila za moj okus ponudba preveč pisana in bleščeča.
Zagotovo je ponudba pestra in Turki so znani po svojem kakovostnem bombažu, a vsak bombaž tudi ni dober. Vse je treba prijeti v roko in preveriti šive. Na prvi pogled vsi prodajajo isto robo, a se kakovost razlikuje. Sinu sva recimo kupila bombažno majico Minecraft za 10 evrov, hčerki pa usnjen nahrbtnik za 20 evrov. Drugega niti nisva kupovala, razen čaja in začimb, ki pa jih dobite za nekaj evrov, odvisno od velikosti embalaže. Kupila pa sva si pravo turško džezvo, tako da sedaj doma pijeva vrhunsko kavo.
Kompasovi izleti bodo popestrili vaš dopust
Izleti so na dopustu pravo doživetje, saj ob bazenu lahko ležimo tudi doma, zato vedno raziskujemo in se tudi kaj novega naučimo. Otroka sta živahna, zato smo težko dolgo pri miru. Kompasova predstavnica pride v vaš hotel in vam izlete predstavi, kar je odlično, saj vam hkrati tudi odgovori na vsa vprašanja in svetuje, če imate kakšne druge želje. Mi smo izbrali dva izleta, in sicer obisk vodnega parka Sealanya, kjer imajo šov z delfini in Kompasov izlet s slovenskim vodenjem, ki vključeval Manavgart in antično mesto Side.
Vodni park za majhne in velike
Obisk Sealanye je bil zagotovo najboljša odločitev. Kompleks je naravnost čudovit in popolnoma prilagojen otrokom. To je nekaj, kar morate obiskati, če imate otroke. Šov z delfini, mrožem in morskima levoma traja 1 uro in je res pravi spektakel. Živali obvladajo nore trike, tako da se boste zelo zabavali. Delfini plešejo, skačejo in škropijo, mrož vam bo pokazal jezik in odpel opero, morska leva pa vas bosta navdušila s simpatičnostjo in neverjetno spretnostjo.
Samo vodni park je neverjetno lepo urejen. Lahko boste plavali s skati, ki vas bodo oplazili po nogah, ko bodo šli mimo vas. Najbolj pa nas je navdušilo snorkljanje v slanih bazenih, ki so urejeni kot potopljeno mesto. Videli boste najlepše ribe, korale in ogromno okrasnih stebrov in potopljeno ladjo. Ti bazeni so globoki nekaj metrov, zato so primerni le za plavalce. Masko in dihalko za snorkljanje si brezplačno izposodite tam.
Celoten kompleks je izjemno urejen, na voljo so ležalniki in senca. Celodnevni obisk parka, ki vključuje tudi kosilo stane 65 evrov za odraslo osebo, za otroke od 7 do 12 let pa 51 evrov. Lahko si ogledate tudi samo predstavo, ki za odrasle stane 30 evrov, za otroke pa 20 evrov. Cene so za eno osebo. Res je, da znesek hitro zraste, a to je res doživetje, ki ga je škoda zamuditi. Na voljo je tudi plavanje z delfini, katerega cena je 150 evrov. Seveda pa se lahko na koncu z delfinom in mrožem slikate, kar je težko reči ne. Za fotografije računajte še kakšnih 60 evrov, saj je ena od 20 evrov naprej. Z gotovostjo lahko trdim, da je bil to eden boljših izletov.
Vsekakor svetujem, da se odločite za celodnevni izlet in izkoristite vse, kar ponujajo. V tem primeru je všteto kosilo, predstava z delfini in snorkljanje. Pri kosilu imate brezplačno tudi eno pijačo. Odrasli boste navdušeni še bolj kot otroci in za spomin boste imeli čudovito fotografijo z delfinom.
Ogled mošeje in vožnja z ladjo po reki Manavgat
Ko smo na dopustu, se vedno potrudimo, da tudi kaj novega vidimo in se česa novega naučimo. To je bil glavni razlog, da smo izbrali še celodnevni Kompasov izlet s slovenskim vodenjem. Predstavnica Ana, ki je v Turčiji že 5 let, nas je navdušila in nam dala ogromno informacij. Eno je, ko najdeš podatke na spletu, nekaj popolnoma drugega pa so zgodbe, ki jih je nekdo doživel.
Na izletu smo Turčijo spoznali bolj od blizu. Ogledali smo si največjo mošejo, ki je v mestu Manavgat in izvedeli več o islamu. Ta mošeja je pomanjšana različica Modre mošeje, ki je v Istanbulu. Obiskali smo tudi trgovino z najboljšim turškim bombažem ter nabavili začimbe in čaje. Nato pa smo se z ladjo zapeljali še po reki Manavgat, ki nas je očarala s svojo modrino. Zapluli smo vse do izliva v Sredozemsko morje, kjer so nas pričakali ogromni valovi. Reko in morje pa loči samo plaža in 10 stopinj razlike, saj jih ima reka le 16, kar je prava osvežitev. Na ladji smo imeli tudi kosilo, mi smo jedli ribo, kot se spodobi za pomorščake.
Za konec smo se sprehodili skozi čudovito staro mestece Side, ki malce spominja na Baščaršijo. Antično mestece je videti idilično, saj leži ob morju, ulice pa krasi tradicionalna arhitektura. Seveda smo si morali privoščiti sladoled, ki je tukaj še posebno dober. Ni šlo brez fotografij Apolonovega templja in počitka v senci fikusovih dreves.
Cena izleta je 42 evrov za odrasle, za otroke pa 21 evrov. Krasno celodnevno doživetje, a malce naporno, sploh če imate majhne otroke. Drugače pa je ponudba izletov zelo pestra, saj greste lahko na izlet z jeepi, kjer si ogledate seldžursko obzidje ali kanjon Sapadere. Obiščete tudi tipično turško vas v gorovju Taurus. Lahko greste na rafting po reki Koprušay ali si ogledate spektakularni ples legendarne plesne skupine Fire of Anatolia. Na voljo je tudi poldnevni izlet z ladjico, na kateri vas čaka pena party. Vse je odvisno od vaših želja, a ti izleti dajo dopustu piko na i.
Turško oko ali “nazar”
Obvezno kupite za spomin tudi “zlobno oko”. To je talisman, ki je narejen iz modrega stekla in je zelo znan v Turčiji ter tudi Grčiji. Oko ni nič kaj zlobno, saj velja za zaščito pred uroki in zlobnimi pogledi. Veste, da pravijo, da se v očeh odraža naša duša. To prepričanje pa ne velja le v Turčiji. Legenda namreč sega v obdobje starega Egipta in Mezopotamije, zato ne preseneča, da je ta simbol mogoče najti v številnih domovih po Siriji, Iranu, Libanonu, Iraku, Afganistanu in Azerbajdžanu. Oko pa je lahko tudi bele ali zlate barve.
Ko smo že pri spominkih, domov se nikakor ne smete vrniti brez spominkov, kave, čaja in začimb. Vsaj enkrat v življenju se morate prepustiti tradicionalni turški kulinariki in vročini turških plaž. Prepričana sem, da vam bo všeč, jaz pa že pregledujem Kompasovo spletno stran in sanjarim o novem dopustu.
