Sestavljena družina: Kompromisi so trnova pot do sreče

Sem človek dolgoročnih načrtov in že kot najstnica sem govorila, da bom imela tri otroke. Sanjarila sem o tem, kako bom svoje otroke učila jahati, kako se bomo cartali, kako jim bom ustvarjala pričeske, pripovedovala o svojih prigodah in jim pokazala svet. Vedno sem imela občutek, da bom otrokom prijateljica tudi, ko bodo starejši. Čutila sem, da se bomo dobro razumeli in da bomo povezani.

Želela sem si tudi, da bi vse tri otroke imela pred 30. letom. Menila sem, da moramo imeti otroke, ko smo mladi in ko imamo še veliko energije. Prizadevala sem si, da gre moja pot po ”reglcih”, po korakih, ki v naši družbi nekako veljajo za smiselne oz. zaporedne. Torej − končati študij, najti partnerja, živeti skupaj, si ustvariti dom in biti finančno neodvisen. A življenje ubira svojo pot. In kljub želji je usoda naredila svoje … 

Moj mož je imel, ko sva se spoznala, manj kot dve leti starega sina in manj kot štiri leta staro hčerko.

Zaljubila sem se v moškega, ki je pot očetovstva prehodil že pred mano.

Leto 2010 … Na martinovo sem se po lastni odločitvi razšla z dolgoletnim partnerjem. Naslednje jutro sem se zbudila z vsem, kar sem si želela − uspešno zaključenim študijem, dobro službo, lastnim avtomobilom, stanovanjem, prihranki in sanjami o družini. A brez najpomembnejšega. Partnerja, ki bi ga imela rada. Brez partnerja, ki bi imel rad mene. Brez partnerja, s katerim bi uresničila svoje sanje. Sledili so dogodki, o katerih pišejo knjige … Najprej sem žalovala, nato pa sem naredila preobrat − pobegnila sem od družine in partnerstva v zabavo, potovanja, uživanje samskega življenja. Sprijaznila sem se s tem, da morda družina ni nekaj, kar mi je usojeno. In ko sem najbolj uživala, se imela fantastično, se čutila izpopolnjeno, me je doletelo …

Eno leto kasneje … Kot strela z jasnega. Tako sunkovito, kot se lahko zgodi samo enkrat v življenju. Začutila sem metuljčke v trebuhu. 

Zaljubila sem se v svojega sanjskega moškega. Vendar pa v svojem scenariju nisem nikoli predvidela možnosti, da bo to nekdo, ki je pot očetovstva in partnerstva že prehodil z drugo žensko. In da tega ne bova prvič doživela skupaj. Na poti, ki jo skupaj korakava že deset let, sem srečala veliko žensk, ki so tudi same del tako ali drugače sestavljene družine. V imenu vseh nas lahko trdim, da naše zgodbe niso preproste in samo lepe, ampak zelo zapletene, čustveno naporne in zahtevajo več truda, strpnosti in prilagajanja kot katerakoli nesestavljena družina. 

Mama mi je pripovedovala o slabostih sestavljene družine.

In tudi moja zgodba ni bila in še vedno ni … zgolj preprosta in lepa … 

Moj mož je imel, ko sva se spoznala, manj kot dve leti starega sina in manj kot štiri leta staro hčerko. Prvi občutki so bili tako zelo ”metuljčkasto” obarvani in nerealni, da se ne spomnim ničesar drugega kot uživanja v ljubezni, ko sva bila sama. Realnost je bila takrat še daleč od mene. Komaj sva se spoznavala in še nisem razmišljala o resni zvezi.

Hkrati sem dobila od doma popotnico, ki me spremlja vse življenje. Imam očeta, ki se je ločil, in starejšega polbrata, ki ga skoraj ne poznam. Mama mi je neštetokrat pripovedovala o upravičenih in resničnih občutkih ter doživljajih, ki jih je imela kot »druga žena«. Poslušala sem o slabostih sestavljene družine, kar se je vtisnilo globoko v meni. Nobene prednosti se ne spomnim … Hkrati je poznala moje sanje in moj značaj. Svarila me je pred tem, kaj zmorem in česa ne. Marsikaj je imela prav, obenem pa mi je ta popotnica bila tudi veliko breme, saj sem v odnos vstopila s polno dvomov in strahov, ki so se morda uresničili ravno zato, ker sem se v njih prepričala tudi sama, in ne nujno zato, ker so res neizbežni.

Vseh sedem …

Danes mineva skoraj deset let življenja v sestavljeni družini. 

Moj mož me je že po prvih zmenkih začel vpeljevati v družinsko življenje. Vključil je svoja otroka v najin ritem in obratno. Še danes verjame, da dveh življenj kot samski očka z otrokoma in kot partner nekoga na drugem naslovu ne bi zmogel živeti. Hkrati vsi, sam od sebe in vsi okoli tebe, pričakujejo, da se zavedaš, da za situacijo otroci niso krivi in da greš v takšno zvezo kot odrasla oseba in povsem zavestno. A tisti, ki ni poskusil tega v praksi, težko ve, kako zelo se lahko zaplete kasneje pri vsakodnevnih malenkostih, ko takšno življenje res živiš. Sestavljena družina ima tako prednosti kot tudi slabosti, zagotovo pa se je treba veliko več prilagajati, pokazati več strpnosti in nenehno skrbeti za dobro komunikacijo. 

Spoznala sem prednosti sestavljene družine. 

Prednosti sestavljene družine sem videla popolnoma drugače, ko svojih otrok še nisem imela, kot kasneje, ko sem postala mama. Ko sem imela en teden samo zase in sem se ”naužila” tudi moža, so bili njegovi otroci veliko bolj dobrodošla družba. Za sabo nisem imela neprespanih noči in polne glave obveznosti svojih otrok. Takrat sem družbo moževih otrok doživljala kot popestritev najinega vsakdanjika. Napajalo me je, da me otroci sprejemajo in da zmorem jaz sprejeti otroke mojega moža, kljub drugačnim napovedim moje mame. Vse skupaj se je zelo spremenilo, ko sva dobila svoje otroke. Takrat so prej običajne stvari postale težje, kot npr. prihod moževih otrok, ki sta ravno zbolela in s tem povezana skrb, da ne zbolijo tudi moji otroci. Sama bi zaradi zaščite mojih otrok seveda želela, da takrat ostaneta pri mami. Možev pogled na to je bil seveda drugačen, saj je imel stališče, ki ga kot starš lahko razumem, težje pa sprejmem, da sta otroka njegova tudi, ko sta bolna. 

Prednost naše sestavljene družine je ta, da so odnosi polbrat-polsestra ljubeči. Imajo se radi, si pomagajo, zaupajo in se družbe drug drugega iskreno veselijo, kar tudi meni olajša njihovo sprejemanje. 

Neštetokrat sem se vprašala, ali si res vse to želim. Veliko parov ima svoje romantične trenutke, midva pa se nisva nikoli poznala brez otrok …

Trudim se z moževima otrokoma vzpostaviti prijateljski odnos, kar pa mi je lažje uspevalo na začetku, ko še nisem imela lastnih otrok. Žal se mi je ob poslovnih obremenitvah in treh svojih otrocih v zadnjem času večkrat pojavil neki občutek ljubosumja in žalosti ob misli, da moja družina ni samo moja in to se je kazalo tudi v mojem slabšem sprejemanju in odnosih do Mihovih otrok. Najbolj zanimivo je to, da mi je žal za trenutke, ko ju nisem zmogla sprejeti in ko sem ju nehote prizadela, a včasih teh podzavestnih občutkov ne morem skriti. Začetki so bili lažji kot danes, ko imam še svoje tri otroke in terja ohranjanje odnosa z njima od mene in od njiju precej več truda. 

Več otrok, ko imaš, več je skrbi, prilagajanja in ko v to poizkušamo vključiti še želje in načrte mame Mihovih otrok, je vreča res polna izzivov. Prav tako je skrb za še dva otroka v skupnem življenju tudi skupen finančni zalogaj. Darila, gradnja hiše, ki mora biti dovolj prostorna, počitnice za več članov, avtomobil za sedem oseb …

Več otrok, ko imaš, več je skrbi, prilagajanja in ko v to poizkušamo vključiti še želje in načrte mame Mihovih otrok, je vreča res polna izzivov.

Velik izziv nam predstavlja tudi usklajevanje želja in urnikov. Kdaj na morje, kateri vikend in teden sta pri kom, ali si lahko privoščiva nakup letalskih vozovnic last minute, ali bo mama Mihovih otrok lahko svoje obveznosti prilagodila naši želji po menjavi urnika zadnji hip? Izzivi so tudi v čisto vsakodnevnih stvareh in življenjskem ritmu, pa naj gre za domača opravila ali pa način preživljanja prostega časa, saj je dejstvo, da družinska dinamika pri sestavljenih družinah ni in ne more biti enaka na obeh straneh. Ko takšni dve družini zlepiš in morata funkcionirati skupaj, pride vedno do precej izzivov in veliko prilagajanj ter truda, da najdemo skupno, srednjo pot. Moram pa priznati, da imamo kar srečo, saj smo se k trudu zavezali vsi, k stikom in dobrim odnosom pa Mihova otroka spodbuja tudi njuna mama, kar pri tipični razvezani slovenski družini ni ravno običajno. 

Družina veliko skupaj tudi potuje.

Naučiti smo se morali spoštovati drug drugega. 

Ker sta bila Mihova otroka predvsem v prvih letih veliko z nama, sem morala vzpostaviti avtoriteto. Naučiti smo se morali spoštovati drug drugega in uspešno sodelovati med sabo. V to smo morali verjeti vsi, tudi bivša žena.  

Včasih se moram opomniti, da po stanovanju ne tekam gola, ko sta pri nas moževa otroka. Paziti tudi morava, da se ne pogovarjava o tistih temah, ki jih ne želiva deliti izven najinega doma. Kdaj pa kdaj so najini otroci ljubosumni, ker ponovno prideta očkova otroka, saj so želeli vikend preživeti sami z njim, na srečo pa se večkrat ne morejo umiriti od navdušenja, ko prideta še polbrat in polsestra, ker si tako srčno želijo spati vsi skupaj. 

Ključno vez med vsemi nami igra vezni člen − moj mož. On je razlog, zakaj smo skupaj. On nas drži skupaj.  

Nismo popolna sestavljena družina. Ključno vez med vsemi nami zagotovo igra vezni člen − moj mož. On je svojo vlogo povezovalca odigral zelo dobro. Že na začetku je otrokoma, meni, mami otrok iz prvega zakona in prijateljem pokazal, kje ima kdo svoje mesto. Jaz sem zanju nekdo, ki ga ima rad, in me morata spoštovati in ubogati. Njegova otroka sta osebi, ki ju ima rad, in sem ju morala sprejeti tudi jaz. Prav tako je predstavil in pojasnil tudi drugim, ki nas poznajo. Vedno se je pri vsem potrudil za pravičnost in pravilnost. Naredil je vse, kar se lahko naredi razumsko. 

Ko se vključijo  čustva, napetosti ne moremo popolnoma izničiti, saj združujemo nekaj, kar v naravi ni čisto združljivo. Pogosto gre za popolnoma jasno navzkrižje interesov, kjer ni druge rešitve, kot da enkrat popusti ena in drugič druga stran. Sama se z dejstvom, da živim v sestavljeni družini, še vedno pogosto borim. Hkrati pa se učim, da vidim tudi prednosti in čim manj slabosti naše sestavljene družine.

Popotniške dogodivščine Jasne in njene družine lahko spremljate na blogu 2many4granny.

Komentirajte

Vsak petek našim bralkam, ki so prijavljene v novičke Nepremagljive, pripravimo ekskluzivno vsebino, ki jo prejmejo izključno samo prijavljene bralke, na svoj email naslov. 

Differo d.o.o., 2020 Nepremagljiva.si - ISSN 2712-6285, vse pravice pridržane
Pogoji poslovanja - Piškotki

Pomlada prinaša barve. Tudi ko gre za ličenje! 

V petek vas bo v nabiralnikih čakala knjižica, ki jo je pripravila Romina Regvat
V njej pa je opisala 10 najbolj vročih trendov ličenja za tople mesece.

S tem, ko uporabljate spletno mesto, dovoljujete uporabo piškotkov v skladu z našo politiko varovanja zasebnosti. Preberi več
Se strinjam