Z Dr. Nevenko Podgornik, psihoterapevtko in univerzitetno profesorico, smo se pogovarjale o pomenu dušenega zdravja, katere so najpogostejše težave in kako prepoznamo zgodnje znake izgorelosti.
Dr. Nevenka Podgornik ima s svetovalno-terapevtskim delom več kot dvajsetletne izkušnje. Pri delu kombinira različne psihoterapevtske smeri in tehnike, primarno pa izhaja iz realitetne terapije. Na njeni spletni strani smo našle super avdio posnetke za izvajanje avtogenega treninga, znanstveno utemeljene metode za preprečevanje in zmanjševanje posledic stresa, v kombinaciji s kreativno vizualizacijo in avtosugestijami in posebej tudi za izvajanje progresivne in pasivne mišične relaksacije, ki se ju tudi priporoča za blažitev stresa … Več informacij o vseh tehnikah najdete TUKAJ, ob izbiri posnetka pa s kodo ZDRAVJE10 pridobite 10 EUR popusta. Na našem instagram profilu pa lahko sodelujete v obdarovanju, eni od Nepremagljivih bo namreč dr. Podogornik podarila knjigo Sodobne metode v psihoterapiji in energijski psihologiji.
Zakaj je duševno zdravje tako pomembno za naše splošno počutje? Kako vpliva na naše fizično zdravje in vsakdanje življenje?
Duševno zdravje je ključnega pomena za naše splošno počutje iz več razlogov. Od naše psihične kondicije so odvisne naše sposobnosti razmišljanja in učinkovitega ravnanja, sprejemanja dobrih odločitev in reševanja problemov.
Naše duševno zdravje se odraža v sposobnosti in učinkovitost za delo ali študij in doseganja ciljev, samoaktualizacija je odraz tudi našega duševnega zdravja.
Obenem pa z učinkovitimi in zadovoljujočimi izbirami tako v odnosih kot situacijah in aktivnostih tešimo psihične potrebe in ustvarjamo notranje zadovoljstvo ter tako vzpostavljamo in ohranjamo kemično ravnovesje v možganih in dosegamo dobro duševno zdravje. Ni enega brez drugega, zato je pomembno, kakšna prepričanja in ravnanja oblikujemo v življenju, da se počutimo dobro in ostajamo duševno zdravi. Pa tudi telesno zdravi, kot ste predvideli v vprašanju, saj ima duševno zdravje neposreden vpliv na fizično zdravje in lahko privede do številnih telesnih težav – motenj spanja, utrujenosti, povišanega krvnega tlaka, pospešenega srčnega utripa, oslabitve imunskega sistema, srčno-žilnih težav, želodčnih in črevesnih težav, spremembe v apetitu, kronične bolečine, kot so glavoboli, bolečine v hrbtu in mišicah in druge tako imenovane psihosomatske težave, ki so značilne za sodobni čas ravno zaradi izpostavljenosti psihičnim obremenitvam. In obratno, seveda – telesne bolezni lahko negativno vplivajo na duševno počutje in porušijo notranji mir in mentalno ravnovesje.
Kako lahko življenjski stil, odnosi in delovno okolje vplivajo na naše duševno zdravje?
Zelo pomembno vplivajo tako podporno kot ogrožujoče. To so temeljna področja našega življenja in zato ključna, da znotraj njih psihične potrebe tešimo zadovoljujoče. Če imamo aktivnosti, ki nam predstavljajo veselje, nas napolnjujejo s svežo energijo in omogočijo sproščanje hormonov zadovoljstva, sreče in ohranjanje ravnovesja. Zato si je vedno dobro prizadevati za dobre odnose, zadovoljstvo pri delu in doseganje ravnovesja s prostim časom za sprostitev, sicer prej ali slej nastopi frustracija, ki ogroža duševno stabilnost in dobro počutje.
Kar zadeva življenjski stil, je pomembno izpostaviti tudi pomen prehrane za duševno zdravje, saj se v črevesju ustvari največji delež serotonina t.i. »hormona sreče«, pomembnega nevrotransmiterja, ki povezuje telesno in duševno zdravje, vzpostavlja in vzdržuje dobro razpoloženje in celostno zdravje.
Kakšne so najpogostejše težave z duševnim zdravjem, s katerimi se ženske soočamo danes? Kako se te težave kažejo v vsakdanjem življenju?
Najpogostejše so težave s tesnobnostjo, z anksioznostjo, depresivnim počutjem, s kroničnimi bolečinami, fibromialgijo, z izgorelostjo in vključujejo povišan stres, prekomerno skrb, strah, občutek napetosti, težave s spanjem, oslabljen imunski sistem, spremembo apetita in utrujenost. Vse te težave močno vplivajo na kvaliteto življenja in se odražajo pri opravljanju vsakodnevnih aktivnosti doma in na delu. Zaradi zmanjšane produktivnosti se ženske dodatno soočajo še z občutki krivde in nemoči, z nizko samopodobo in nemalokrat tudi s konflikti v odnosih, kar privede do socialne izolacije in izključenosti, duševna stiska pa se s tem še poveča. Dejstvo je, da gre za boleče stanje, ki povzroča trpljenje duševno, telesno in socialno in zahteva razumevanje, pozornost, podporo in pomoč.
Kako lahko same poskrbimo za izboljšanje in vzdrževanje dobrega duševnega zdravja?
Odlično vprašanje za samopresojanje in iskanje dobrih rešitev. Ključno je namreč prav to, da sebe postavimo v aktivno vlogo subjekta, ki nam omogoča, da lahko ponovno prevzamemo nadzor nad življenjem. Znotraj danih možnosti in sklepanja kompromisov tudi s seboj česa ne želimo/zmoremo k temu, kaj pa lahko oz. smo pripravljene narediti, gremo v boljše izbire. Te vključujejo tudi odnos do sebe, razumevanje lastnih potreb in iskanje načinov, kako jih učinkovito zadovoljiti, kako prepoznati svoje meje, se postaviti zase, sprejeti pomoč, si dovoliti se razbremeniti, narediti prostor zase in v celotno skrb za duševno zdravje umestiti tudi tehnike sproščanja, kot so avtogeni tening, progresivna in pasivna mišična relaksacija, EFT metoda in druge.
Kako lahko vemo, kdaj je čas, da poiščemo pomoč strokovnjaka za duševno zdravje? Kateri so znaki, da potrebujemo psihoterapevtsko pomoč?
Počutje je merilo. Ko kljub prizadevanju, da bi ponovno vzpostavili nadzor nad življenjem, ostaja na ravni fiziologije in čustvovanja simptomatika prisotna ali pa se še stopnjuje, potem je čas, da si s strokovno pomočjo povrnemo duševno zdravje in kvalitetno življenje. Vedno pa, ko so prisotni samopoškodbeno vedenje ali samomorilne misli ali je življenje kako drugače ogroženo, potem je potrebno pomoč poiskati nemudoma. Želim izpostaviti, da je dobro, ker kot družba spreminjamo pogled na pomoč v duševni stiski in rušimo stereotipe. Poiskati pomoč ni znak šibkosti in norosti, kot se je v nevednosti morda razmišljalo. Danes vedno bolj razumemo, da je to odgovorno ravnanje, ki kaže na posameznikovo ozaveščenost in prizadevnost za dobro duševno zdravje, odnose, aktualizacijo in kakovost življenja.
Kako lahko stres vpliva na naše duševno zdravje in kako ga lahko obvladujemo?
Dolgotrajen ali močan stres lahko vodi v povečano anksioznost, kar vključuje občutke napetosti, nemira in strahu in se odraža s težavami v vsakodnevnem delovanju. Pogosto vodi v težave s spanjem, kar še dodatno poglobi duševno stisko in ojača simptomatiko oziroma povzroči nove simptome. Prav tako lahko stres prispeva k razvoju depresivnega počutja – dolgotrajnih občutkov žalosti, brezupnosti, izgube zanimanja in razvoja samomorilnih misli in teženj.
Obvladovanje stresa vključuje vse to, kar sva že omenili – skrb za dobre povezane odnose; zadovoljstvo z delom, ki ga opravljamo; aktivno in kvalitetno preživljanje prostega časa oz. aktivnosti, ki so nam v zadovoljstvo; zdrav način življenja – prehrana, gibanje, kvaliteten spanec; čas za počitek; samoreflektiranje in samopresojanje obstoječih neučinkovitih zaznav in ravnanj in izbira bolj zadovoljujočih; in skrb za dobro psihično kondicijo s pomočjo sprostitvenih tehnik.
Kaj lahko storimo, da preprečimo izčrpanost in izgorelost? Kako pravzaprav prepoznati zgodnje znake izgorelosti in kaj storiti, da se ji izognemo?
Najboljša preventiva je mentalna higiena, ki je pomemben del skrbi za celostno zdravje. Vključuje vse, kar sem navajala v prejšnjem vprašanju – vsakodnevne prakse, ki prispevajo k ohranjanju duševnega ravnovesja in s tem dobrega počutja. Redna skrb za mentalno zdravje je enako pomembna kot skrb za telesno zdravje in je bistvena za doseganje zadovoljstva in izpolnjenosti v življenju. Izčrpanost in izgorelost sta resni težavi, ki lahko naše duševno in fizično zdravje zamajata do temeljev. Poleg preprečevanja je pomembno, da ne spregledamo zgodnjih znakov, ko telo začne opozarjati, da je preobremenjeno in ne zmore več, čeprav nam naš um še vedno daja navodila, kaj vse moramo narediti. Nenehna utrujenost, ki kljub počitku vztraja, pomanjkanje energije, občutek izčrpanosti, povečana potreba po počitku, težave s spanjem, pojavijo se lahko telesni simptomi, kot so tiščanje v prsih, glavobol, občutek slabosti, boleč želodec, bolečine v mišicah … Prisotni so lahko občutki praznine, brezvoljnosti, brezupnosti in nemoči, upad zanimanja, izguba smisla, pesimistični in katastrofični pogledi na situacije, večja čustvena obremenjenost in umik od socialnih stikov. Zmanjšana je sposobnost opravljanja vsakodnevnih nalog in posledično je zmanjšano zaupanje v svoje sposobnosti in zmožnosti, kar povzroči občutke krivde, ki stisko še povečajo.
Poleg preprečevanja je pomembno, da ne spregledamo zgodnjih znakov, ko telo začne opozarjati, da je preobremenjeno in ne zmore več, čeprav nam naš um še vedno daja navodila, kaj vse moramo narediti.
Izkušnja izgorelosti je kompleksna, saj je navadno simptomatika intenzivna in povzroča hude stiske, prepričanja so močno ponotranjena – še vedno je dosti omejujočih in škodljivih, ki so jih posamezniki deležni skozi socializacijo, zlasti ženske, ravnanja so vkoreninjena v vsakdanjem delovanju in izdelava nove strategije ravnanja, ki bo delovala dolgoročno in odporno na stres, zahteva strokovno pomoč.
Kakšno vlogo igrajo socialni odnosi pri našem duševnem zdravju? Kako lahko izboljšamo naše odnose z drugimi, da podpremo svoje duševno zdravje?
Odnosi imajo ključno vlogo pri ohranjanju in izboljšanju duševnega zdravja posameznika. Poleg aktivnosti in situacij, ki pa so spet največkrat povezane z odnosi, omogočajo najbolj učinkovit način zadovoljevanja psihičnih potreb, zlasti temeljne potrebe po ljubezni, sprejetosti in pripadnosti. Dobri odnosi so pomembni tudi z vidika socialne podpore in premagovanja stresnih situacij in težav in so pomemben varovalni dejavnik v primeru čustvenih pretresov. Raziskave kažejo, da ljudje, ki imajo močne in podporne odnose, lažje obvladujejo stres, imajo nižjo stopnjo depresije in anksioznosti ter boljše splošno duševno zdravje. Odnosi so močan vir zadovoljstva in srečnosti in v tem pogledu bistveni za duševno zdravje. Vemo, da trajne in resnične srečnosti ne moremo doseči s stvarmi.
Tudi če jih vedno znova kupujemo v upanju, da bi bili srečni, na koncu ostajata praznina in nezadovoljstvo. Zato je dobro vlagati v odnose, se potruditi, da delujemo podporno, povezovalno, pripadno, empatično, asertivno, si vzamemo čas za skupne aktivnosti in v primeru težav in nesoglasij iščemo rešitve, sklepamo kompromise in izbiramo vedenja, s katerimi odnosa ne poškodujemo ali pa celo uničimo. Ne delujemo torej direktivno, konfliktno in razdiralno, saj to škodi odnosu in kvari naše psihično počutje. Lahko rečemo, da skrb za odnose pomeni ohranjanje duševnega zdravja in kvalitetno življenje.
Kako uporaba socialnih medijev vpliva na naše duševno zdravje?
Uporaba socialnih medijev ima lahko tako pozitivne kot negativne vplive tudi na naše duševno zdravje. Zagotovo je možnost več za povezovanje, ohranjanje stikov, tudi nudenja podpore, opogumljanja in spodbujanja, zlasti ko je prisotna fizična oddaljenost ali pa druga ovira, ki preprečuje stike v živo. Ti imajo zagotovo prednost, vendar nam tudi splet omogoči vsaj do neke mere doseganje zadovoljstva. Pri tem imam v mislih družinske in prijateljske odnose, pa tudi možnosti vključevanja in povezovanja znotraj določenih skupin, ki delujejo zelo podporno in omogočajo pridobivanje znanja, izmenjavo izkušenj in doseganje pripadnosti. Ne omogočajo torej samo tešenja potrebe po povezanosti in sprejetosti, temveč tudi po moči in veljavi, svobodi in zabavi.
Socialni mediji lahko predstavljajo tudi dostop do dobrih, kvalitetnih informacij, novega znanja, kar nam pomaga do novih spoznanj in ravnanj. Pomembno vlogo imajo tudi pri povečevanju ozveščenosti o duševnem zdravju in zmanjševanju stigme.
Želim izpostaviti, da je dobro, ker kot družba spreminjamo pogled na pomoč v duševni stiski in rušimo stereotipe. Poiskati pomoč ni znak šibkosti in norosti, kot se je v nevednosti morda razmišljalo.
Na drugi strani pa socialni mediji predstavljajo tudi tveganje za naše duševno zdravje. Poleg tega, da se jim nameni preveč časa in da smo ob njih dokaj pasivni, klienti nemalokrat na terapiji izpostavijo stisko, ko se ulovijo v zanko negativnega primerjanja in posledično slabega počutja, nesamozavesti, nezadovoljstva, saj idealizirane podobe in ustvarjanje nerealnih pričakovanj lahko vplivajo na dojemanje lastne vrednosti, če tega ne uspemo ozavestiti in ustrezno razmejiti.
Komuniciranje od doma lahko nekomu nudi tudi udobje in občutek varnosti in s tem odmikanje od odnosov v živo in upad kvalitetnih odnosov ter zdrs v socialno osamljenost.
Zaznati je tudi povečan stres in anksioznost ob izpostavljenosti novicam, sporočilom, splošnim družbenim pričakovanjem in normam, ki naj bi jih zasledovali in dosegali, kar se izkaže za obremenjujoče in frustrirajoče, saj so merila zastavljena visoko oziroma kot absolut, ki ga ni moč doseči.
