Kako lahko z naravnimi rešitvami telo okrepimo proti napadom virusov

Sanja Lončar, tista Sanja, ki jo vsi poznamo in spoštujemo, saj izdaja debele knjige s študijami in recepti o tem, kako si pomagati z naravo, me je spet navdušila. Z novo knjigo Naravne rešitve za težave z virusi in njenim predavanjem ob izidu knjige.

Njeno predavanje mi je dalo misliti predvsem o tem, kako malokrat zares pomagamo telesu v boju proti boleznim in kako poenostavljeno si predstavljamo uporabo zelišč. Neka učinkovina namreč lahko učinkuje le, če jo pripravimo, uporabljamo in shranjujemo pravilno. Saj je logično, ampak kaj, ko nam je na nek način jasno, da je pri zdravilih izjemno pomembno, kolikšne količine in kaj je ‘zmešano’ skupaj, pri domačih pripravkih pa si najbrž vse razlagamo preveč po ‘domače’. Hvala torej, Sanja Lončar, za dragocena darila v obliki knjig in predavanj, podkrepljena z nešteto raziskavami, da razsvetljujete naše glave in nas spodbujate k temu, da pomagamo krepiti telo s snovmi, ki resnično pripomorejo k našemu zdravju. Tudi to, npr., da ni vseeno, kaj vzamemo takrat, ko so bolni vsi okrog nas, kaj takrat, ko je bolezen že potrkala na naša vrata in kaj takrat, ko obležimo v postelji. Ker je to odvisno od tega, kaj trenutno potrebuje naše telo.

Rastline niso le rešitev za majhne težave

Narava se z virusi ukvarja že milijone let. Rastline so iznašle svoje strategije zoper viruse, ko človeka še sploh ni bilo. Zato so glede tega zelo kvalificirane in jim velja zaupati. Tudi znanstvene raziskave dokazujejo, da imajo rastline zelo učinkovite rešitve zoper viruse. Nekatere se sinteznim rešitvam približajo, številne jih celo prekašajo. Pogosta predstava, da so rastline nekaj, kar uporabljamo le za drobne težave, in še to le v primeru, da imamo neskončno veliko časa, je povsem napačna. To je žalitev za rastline. Alkoholni izvleček ameriškega slamnika, pripravljen iz celotne rastline, je denimo v raziskavah dobesedno »pometel« z najbolj razvpitim protivirusnim zdravilom. Sveži ingver za 80 odstotkov zmanjša možnost vdora virusov v celice. Podobno velja za bezgove jagode, česen, črno kumino in številne druge rastline.« 

Sanja Lončar

Respiratorni virusi in rastline, ki imajo moč nad njimi

»Rastlin, ki pomagajo pri težavah, ki jih povzročajo respiratorni virusi, je čez 50, vendar niso vse primerne za prav vsako težavo z dihali,« opozarja Sanja in razlaga: »Če imamo težave s sinusi, potrebujemo drugačne rastline, kot če imamo težave s pljuči in bronhiji. Da je zadeva še nekoliko bolj zapletena, gre vsaka oblika respiratorne okužbe skozi več faz. To, kar pomaga v prvi, tako imenovani suhi fazi, ne pomaga, ko pridemo v tako imenovano vlažno fazo. V prvi denimo uporabljamo zdravilne sluzi, saj moramo sluznice navlažiti in jih dodatno »obleči«. Ko pa je sluzi, gnoja in izločkov preveč, pridejo na vrsto rastline, ki jih sušijo in ki lajšajo izkašljevanje. Te rastline bi nam na začetku okužbe bolj škodovale kot koristile, zato se moramo naučiti modrega spremljanja razvoja dogodkov v svojem telesu in temu prilagajati tudi svojo obrambo,« predavateljica vabi k opazovanju svojega telesa.

Tudi virusi so ranljivi – in takrat jih lahko onemogočimo

Sanja Lončar pravi, da je najlažja pot tista, na katero virusom ne dovolimo vstopa: »Najlažje jim je preprečiti, da se pritrdijo na sluznice oziroma prebijejo v celice in iz njih naredijo svoje tovarne za razmnoževanje. Če smo pravočasni, jih lahko povsem onemogočimo. Naši predniki so se v tej fazi zelo zanašali na moči zdravilnih sluzi, ki so v trpotcu, slezu, slezenovcu, velecvetnem in drobnocvetnem lučniku in še nekaterih drugih rastlinah. Sluzi virusom naredijo ‘spolzka tla’ in jim povsem naravno onemogočijo, da bi se pritrjevali na sluznice.

Kapsulirani virusi, med katere sodi tudi SARS-CoV-2, se s ‘taksijem’ pripeljejo do vrat naših celic, vendar morajo v določenem trenutku zapustiti varnost svojega ‘vozila’ in do vhodnih vrat v celico priti ‘peš’. Prav v tem času so najranljivejši, in če pred našimi vrati patruljirajo snovi iz ingverja, črnega bezga, hrena ali česna, bomo vsiljivce onemogočili, še preden jim bo uspelo vdreti v naš celični prostor. Če to fazo zamudimo, je treba uporabiti pripravke, ki so virusu sposobni slediti tudi skozi celice in mu še naprej onemogočati razmnoževanje. Take moči ima denimo propolis,« je slikovita Sanja, ki je v svoji novi knjigi opisala delovanje in pripravo 55 dokazano protivirusnih rastlin, od katerih jih ima enajst tudi dokazano delovanje proti koronavirusom.

Ko se borimo proti bolezni, jo le hranimo s svojo energijo.

»Nikoli ne razmišljam o tem, kako bi kaj uničila, saj z uničevanjem to, proti čemur se borimo, le krepimo,« Sanja Lončar odgovarja na vprašanje, kako uničiti koronavirus, ter razlaga, da jo moti vojaška terminologija, ki je ves svet prisilila v vojno z virusom: »Ko se borimo proti bolezni, jo le hranimo s svojo energijo. Misleč, da rešujemo en problem, ustvarimo tri nove. Če pa krepimo zdravje, se nam z boleznijo sploh ni treba ukvarjati. Zato se vedno ukvarjam le s tem, kaj lahko storim, da bodo sile zdravja v meni, na mojem vrtu in v družbi čim bolj krepke in odporne. Upam, da bo knjiga pomagala tako na ravni posameznika kot na ravni družbe.«

Ko se borimo proti bolezni, jo le hranimo s svojo energijo. Misleč, da rešujemo en problem, ustvarimo tri nove. Če pa krepimo zdravje, se nam z boleznijo sploh ni treba ukvarjati.

O vitaminih C in D še vedno govorimo premalo

»Vsakič, ko izgovorimo besedo cepivo, bi morali dvakrat izgovoriti besedo vitamin D,« je prepričana raziskovalka, predavateljica in pisateljica, ter razlaga: »Ker so številne raziskave, ki so v tem letu potekale na intenzivnih oddelkih bolnišnic po vsem svetu, pokazale, da se smrtnost zaradi covida-19 zmanjša za kar sedemnajstkrat, ko pri bolnikih odpravijo kronično pomanjkanje vitamina D. To je tako zelo pomembno spoznanje, da bi morali o tem poslušati trikrat na dan, v vseh informativnih oddajah, saj bi tako veliko hitreje, ceneje in brez tveganja dosegli želene cilje. Seveda če je naš cilj preprosto in poceni opraviti s to pandemijo.«

Najbolj nam bosta koristila v naravni obliki

»Pri vitaminu D je zelo pomembno, da ga čim več zaužijemo v naravni obliki, z varnim izpostavljanjem soncu,« pravi Sanja Lončar in dodaja, da je to edina oblika vitamina D, ki ga lahko uskladiščimo in nato porabljamo v zimskih dneh. »Nadomeščanje s prehranskimi dopolnili utegne biti tvegano, saj se niti najboljše naravne oblike vitamina D ne obnašajo povsem enako kot tisti, ki ga naše telo ustvarja zgolj ob pomoči sončnih žarkov. Pri dolgotrajnejšem jemanju je zato nujno spremljati raven vitamina D v telesu, kajti enake količine prehranskega dopolnila se v vsakem telesu vsrkavajo drugače. Ker gre za pomemben steber našega zdravja na številnih področjih, je v knjigi tudi veliko natančnih informacij o tem,« dodaja Sanja.

Sanjina nova knjigaz naslovom Naravne rešitve za težave z virusi.

Ne uživajmo vitaminov na zalogo!

»Pri virusnih okužbah pljuč so dokazali neposredno povezavo med pomanjkanjem vitamina C in nastankom pljučnic. Vnos vitamina C zelo pomaga tam, kjer ga primanjkuje. Vseeno pa ga ni smiselno uživati v velikih količinah, na zalogo,« opozarja Sanja, ki razlaga, da s prevelikim vnosom preobremenimo ledvica: »Presežne količine telo takoj splakne, s čimer pride zgolj do dodatne obremenitve ledvic. Torej moramo v času, ko se počutimo dobro, ko smo zdravi, le vzdrževati potrebno raven vitamina C, ko pa pride do okužbe in celičnih poškodb, je trenutek, da zelo povečamo odmerke in tako telesu omogočimo hitro obnovo tkiv.«

Zdaj naredimo vse za svojo obrambo

»Zdaj je trenutek premora, ko lahko temeljito reorganiziramo svojo obrambo, omilimo tiha vnetja in odpravimo ovire, ki šibijo naš imunski sistem. Ti ukrepi namreč zahtevajo od štiri do šest tednov temeljitega dela. Tega se ne moremo lotiti, ko je nevarnost tretjega ali četrtega vala že na obzorju, saj vsi vemo, da veliko pospravljanje najprej ustvari dodaten nered, zato zanj potrebujemo čas.

Modri ljudje bodo poletje izkoristili za to, da bodo okrepili svojo obrambo ter pripravili zelo učinkovite pripravke in domača superživila, ki jih bodo uživali jeseni in pozimi. Tako kakovostnih, kot jih lahko pripravimo sami, skoraj ni mogoče kupiti,« je prepričana avtorica knjige o virusih, ki je presrečna, kot pravi, da v Sloveniji živimo v zeliščarskih nebesih. »Zato s hvaležnostjo sprejmem vse dobrote, ki so se nabrale v smrekovih in borovih vršičkih, v trpotcu, ruševju, gozdnem slezenovcu, lučniku in drugih. V tem času, ko so najdaljši dnevi, imam dela od jutra do večera, da naberem, posušim, naredim različne vrste pesta, izvlečke. In vsakemu kozarčku že vnaprej rečem “Hvala za vse, kar boš naredil za nas”.

Sanja Lončar je tudi mene pozvala, da naredim čim več dobrega zase z nežno skrbjo za telo in študijem naravnih zelišč, ki mu lahko pomagajo, ko potrebuje pomoč. Opozorila je namreč, da najrazličnejših pripravkov ni varno jemati ‘za vsak slučaj’, saj naše telo potrebuje okoliščine, v katerih ima nekaj opravka z virusi in bakterijami. Kako bi se sicer drugače krepilo? Če in ko potrebuje pomočnike, pa mu jih radodarno priskrbimo iz domače zakladnice, ki je lahko najboljša lekarna. A še enkrat opozarjam – pomembno je, kako jo pripravimo, da nam bo res koristila. Sanja npr. pravi, da je žalostna, ko zdaj na oknih slovenskih domov gleda smrekove vršičke, ki se topijo v sladkorju, saj sladkor dobesedno ‘ruši’ imunski sistem, obenem pa se vitamin C, ki ga je v smrekovih vršičkih v obilju, razkraja na sončni svetlobi … In takšnih napak, ki jih je poln internet, pa tudi marsikateri članek v revijah, je še veliko, zato je res pomembno, da pripravke, ki nam bodo resnično v pomoč, pripravljamo pravilno.

Komentirajte

Vsak petek našim bralkam, ki so prijavljene v novičke Nepremagljive, pripravimo ekskluzivno vsebino, ki jo prejmejo izključno samo prijavljene bralke, na svoj email naslov. 

Differo d.o.o., 2020 Nepremagljiva.si - ISSN 2712-6285, vse pravice pridržane
Pogoji poslovanja - Piškotki

S tem, ko uporabljate spletno mesto, dovoljujete uporabo piškotkov v skladu z našo politiko varovanja zasebnosti. Preberi več
Se strinjam