Kako se spopademo z jezo, ki večkrat ne popravi ničesar, ampak težavo le poglobi …

Tebi je lahko. Lahko ti je, ker so ti odprta vsa vrata. Vse ti gre gladko … Kolikokrat ste tudi ve že slišale ta stavek in se spraševale, od kod sogovorniku ali sogovornici ideja zanj?

Kaj nekdo s temi stavki pravzaprav želi povedati? Mogoče to, da si dobra, najboljša, perfect. Mogoče je ta nekdo malo/zelo ljubosumen na tvoj uspeh. Tebi pa se ob teh stavkih v telesu vzbudi »nekaj«. Bolečina, da »ta« nekdo ne vidi tvojega truda, odpovedovanja, skrbi. Ne vidi dolgih ur priprav. Ne vidi tebe v tvojem delu. Vidi pa sebe, ko ne zmore. Ne zmore tega, kar zmoreš ti. Jezen je. Pri jezi smo priča paradoksu. Če je jeza tako uničujoča, zakaj je tako pogosta? Vrednost jeze je v tem, da nas spodbuja, da gradimo občutek za pravico. 

Jeza je vroče čustvo

Pregovor pravi, da od jeze »zavre kri v žilah«. Obraz dobi značilne poteze. Obrvi so stisnjene, obrnjene navzdol, med njima se pojavi navpična črta. Ustnice so lahko stisnjene v ozko črto ali pa se oblikujejo pravokotno in lahko opazimo stisnjene zobje. V telesu se poveča srčni utrip, poveča se dotok krvi v roke in noge, dihanje postane hitrejše. V telesu pride do izločanja hormonov, ki vplivajo na dvig energije in povečano koncentracijo. Pozornost ostro usmerimo v smer izvora jeze. Oči se značilno bleščijo, pogled je oster in srep. V stanju jeze nismo dovzetni za nove informacija o drugih, razen za tiste, ki jih prepoznamo kot nevarne in pred katerimi se želimo zaščititi. 

Jeza ima namen

Jeza ne bi preživela milijonov let evolucije, če človeku ne bi zagotovila preživetja. Jeza sporoča: »Nekaj je potrebno spremeniti.« Doživljanje jeze pripravi telo na akcijo (boj ali beg). Je posledica nezadovoljene potrebe po »biti povezan«, njen namen pa je ponovno vzpostaviti pomirjujočo in varno povezanost z zaupanja vredno osebo. Jeza je trenutni odziv na krivico, zato v majhnih količinah koristi, v velikih pa povzroča težave in celo zasvojenost. 

Kako prepoznati jezo

Odkriti kaj posameznika jezi, daje dragocen vpogled v videnje njega samega. Jeza je v prvi vrsti čustvo samozaščite, ki omogoči zaščito potreb, postavitev ustreznih meja, ustavitev neželenega vedenja v okolici in umik pred temi vedenji. 

Z odgovori na nekaj preprostih vprašanj lahko prepoznamo ali je tisto kar čutimo jeza:

  • Kaj sem izgubila? 
  • Kakšna je moja vrednost? Zakaj to razumem kot pomembno?
  • Sem izgubila dostojanstvo? 
  • Sem zasmehovana ali ponižana? Je prizadet moj ugled? 
  • Se počutim nemočno? Sem izgubila avtonomijo? 
  • Se počutim prevarano? Je bilo izdano zaupanje? 
  • Sem ogrožena, poškodovana, pretepena, zlorabljena, napadena ali ustrahovana? So moje  meje prekoračene?

Odgovori pokažejo razmejitev, začrtajo mejo kaj je sprejemljivo in kaj presega vrednote. Vsaka ženska ima svoja merila in prav nihče jih ne bi smel prekoračiti. Jeza, ki se vzbudi v telesu ob prekoračitvi postavljenih mej, je kompas, ki ženski kaže smer in ji ohranja dostojanstvo.

Kako se spopasti z jezo

Strokovnjaki z Mayo Clinic (Minnesota, ZDA)  so predstavili 10 preprostih nasvetov kako nadzorovati jezo:

  1. Razmislite preden spregovorite: Vzemite si nekaj trenutkov, da zberete svoje misli, preden poveste svoje mnenje in dovolite drugim vpletenim, da storijo enako.
  2. Izrazite svojo jezo, ko ste mirni: Frustracijo izrazite, ko se umirite in lahko razmišljate neobremenjeno. Svoje potrebe povejte jasno in neposredno, ne da bi škodovali drugim in ne da bi jih poskušali nadzorovati.
  3. Bodite fizično aktivni: Fizična aktivnost lahko pomaga pri zmanjševanju stresa. Če čutite, da vaša jeza raste, pojdite na sprehod, tek ali se ukvarjajte z drugimi prijetnimi dejavnostmi.
  4. Vzemite si čas za sebe: Nekaj trenutkov tišine vam bo pomagalo, da se pripravite na izzive, ki so pred vami, ne da bi postali vznemirjeni in jezni.
  5. Poiščite možne rešitve: Namesto, da se obremenjujete kaj vas je razjezilo, se lotite reševanja problema. Jeza ne bo ničesar popravila, lahko bo problem le še poglobila.
  6. Držite se »Jaz« trditev: Da se izognete kritiziranju ali vzbujanju krivde – kar bi napetost samo še povečalo – uporabite »Jaz« trditve, ko opisujete težavo.
  7. Ne zamerite: Odpuščanje je močno orodje. 
  8. Uporabite humor, da se sprostite: Olajšanje pomaga razpršiti napetost. Humor pomaga pri soočenju s tem kar vas jezi. Izogibajte se sarkazmu.
  9. Vadite sprostitvene tehnike: Ko jeza narašča, uporabite sprostitvene tehnike, vaje za globoko dihanje, poslušate glasbo, pišite,…
  10. Veste kdaj morate poiskali pomoč: Učenje obvladovanja jeze je izziv za vsakogar. Poiščite pomoč, ko ugotovite, da vam vaše vedenje vzbuja obžalovanje.

Ko jezi dodamo pentljo

Včasih pa jeze ne moremo ali pa ne smemo izraziti. Takrat se zatečemo k nefunkcionalnim načinom izražanja. Ali drugače povedano – jezo »zavijemo v celofan« in ji dodamo pentljo. Med tovrstne oblike izražanja jeze uvrščamo:

  1. Vztrajno in nepreverjeno pripisovanje: »Jaz že vem kaj je s tabo narobe.« (tudi: lenoba, nehvaležnost, nisi dovolj priden) 
  2. Pripisovanje misli/ mind reading: »Vem kako si in kdo si ti, bolj kot si to sploh lahko misliš.«
  3. Pretirano posploševanje – »Nikoli mi ne pomagaš.« »To si mi delal leta in leta.« (tudi vedno, vsi, nihče, še nikoli – ni realno ocenjeno trajanje)
  4. Prerokovanje, napovedovanje prihodnosti: »Iz tebe ne bo nič, iz tebe ne bo nikoli nič.«
  5. Spominjanje na pretekle grehe: Ko se posameznik sklicuje na nekoč. »Danes si pomil posodo ampak takrat, ko sem bila bolna, sem jo morala pa sama.« 
  6. Zaprto, rigidno razmišljanje in vztrajanje pri lastnem mnenju: »Ne mi govoriti. Jaz že vem.« (samo kar povem jaz velja, drugo ne slišim)
  7. Črno – belo razmišljanje: »Janez je res priden, z drugimi so pa sami problemi. (vse ali nič)
  8. Pravičništvo: »Ves čas mi delajo krivico, jaz pa sem še vedno dober do njih.« (vedno jezni pravičnež, pretirano ukvarjanje s krivico in pravico)
  9. Očitki in zamere: »Ti zamerim, samo pogledam te, niti ti ne povem, kar spomni se… saj veš zakaj. Da ne bi ponavljal.« (lahko tudi nekoga samo jezno gledamo in on naj bi sam ugotovil v čem je njegova krivda)
  10. Maščevalne in sovražne misli: »Boš že videl, ko ti bom prerezal gume na avtu.« (misli, ki niso nikoli izrečene, ker je krivica, ki ni predelana velika in si pridržuje pravico do povračila)
  11. Egocentrično razmišljanje: »Poglej kako si me prizadel. Zakaj mi to delaš?« (vedno govori o sebi, večni otrok)

“The best work of the world is done in the tension between anger and control.”  (G. Stanley Hall)

Prijetne pomladanske dneve vam želim!

Milena

Milena Svetlin je magistra poslovnih ved, zakonska in družinska terapevtka ter doktorandka zakonske in družinske terapije.

Drage moje! Ta članek je bil objavljen na mojem blogu še preden je postal spletno mesto, vendar sem ga obdržala, saj vam bodo informacije v njem vedno prišle prav! Hvala, ker nas spremljate, vaša Rebeka!

Komentirajte

Differo d.o.o., 2020 Nepremagljiva.si - ISSN 2712-6285, vse pravice pridržane
Pogoji poslovanja - Piškotki

S tem, ko uporabljate spletno mesto, dovoljujete uporabo piškotkov v skladu z našo politiko varovanja zasebnosti. Preberi več
Se strinjam