Za nami je težko leto, polno preizkušenj, saj si niti v sanjah nismo mislili, da nas lahko v teh časih spravi na kolena ‘en mali virus’. Pa ne samo nepremagljive, ves svet si ni predstavljal tega!
Verjetno se vsi strinjate, da je epidemija iz nas potegnila dve skrajnosti – najboljše in najslabše, in mnogi so pokazali svoj pravi obraz. O drugem ne bomo izgubljale besed, pozornost bomo raje preusmerile na dobre stvari. Večina nas je v tem času resetirala svoje vrednote, spoznala, kako močne smo v resnici in kdo so tisti, na katere lahko vedno računamo. In čeprav vemo, da ima vsaka izmed nas svoje križe in težave, da so vsi poklici lahko naporni, bomo vseeno izpostavile medicinske sestre, na katere, roko na srce, tudi sicer večkrat pozabimo.
Drage nepremagljive!
Z vami delimo pismo, ki nam ga je poslala Urška, medicinska sestra iz Zdravstvenega doma Jesenice, ob katerem z Rebeko niti za sekundo nisva pomislili, da ji ne bi izpolnili želje.
»Delam v Zdravstvenem domu Jesenice. Približno 20 nas je, medicinskih sester, ki se že eno leto v prvi bojni liniji borimo s covidom – z jemanjem brisov na covidni vstopni točki in zdaj še s cepljenjem. Ker nam je vsem skupaj v interesu, da vsi čimprej zaključimo vse zgodbe, s katerimi smo se srečevali zadnje leto (od organizacije množičnih testiranj, hišnih obiskov in intervencij pri pozitivnih bolnikih do dežuranja v ambulanti nujne medicinske pomoči in zdaj še organizacije cepljenja), smo večkrat na teden delale 12-urne izmene … In ja, tudi na naših plečih sta si država in politika lomili kopja, da slabe volje in nepotrpežljivosti nekaterih pacientov niti ne omenjamo. Vse smo večinoma tudi mamice šoloobveznih otrok, žene, gospodinje … Skratka, ugotovile smo, da smo v resnici v teh mesecih preizkušenj postale trdne in NEPREMAGLJIVE.??
Bi nam pa zelo dvignilo razpoloženje in naše modre in oranžne uniforme bi mogoče malo bolj zadišale, predvsem pa bi se počutile bolj ženstvene, če bi nas mogoče lahko razveselili s testerji oz. kakšnimi malimi stekleničkami vaših parfumov. Bile bi vam zeeeeloooo hvaležne! Hvala za kakršnokoli ‘darilce’ …«
Nepremagljivi prek trnja do zvezd …
… in skupaj z našima Almo in Dolores ter našimi partnerji sva se takoj odpravili v akcijo:
- Natisnile smo jim 22 majic z napisom ‘nepremagljiva.si? Sem!’,
- v Sendvičarni so jim pripravili malico – sendviče in solate,
- Minicity jim je podaril svoje družinske vstopnice,
- Merit miniaturni gin Bombay Saphire,
- missha.si naše najljubše maske za obraz,
- Media24 pa jih je opremila s svojimi revijami.
V Sendvičarni so sestram pripravili sendviče in solate.
Ob prihodu nismo vedele, kaj pričakovati, saj sta za našo akcijo vedeli le Urška, ki nam je pisala, in glavna medicinska sestra. Bo ostalim všeč, kar smo jim pripravile? Z Rebeko sva bili precej na trnih in tudi po tem, ko je odpela pesem Ženska, jih je prosila, naj vsaj za hip snamejo maske, da vidi, ali se smejijo ali jokajo … No, pod maskami se je skrivalo oboje – in oddahnili sva si.
Za lahko noč pa zahvala, ki nas je ganila do solz …
Zvečer pa je sledilo še eno presenečenje. Zahvala, ki naju je obe ganila do solz.
»No, takole … Ura je 20, končale smo današnjo službo, vzele več kot 300 brisov in cepile 248 ljudi.
Zdaj pa domov, led za v gin me menda že čaka,? je obljubil mož. Še masko na obraz in vsaj eno revijo v roke … Lačne danes zagotovo nismo. ?
Vaše presenečenje je uspelo, punce so bile zelo vesele in tudi ostale so rekle, da bi, če bi vedele, za kaj gre, vstale tudi iz nočne. Ja, takole imamo.?
Hvala še enkrat in mnogo nepremagljivih uspehov tudi v prihodnje!
Se vidimo na kakšnem koncertu?.«
