Blanka Kacin zagotovo ni tipična ženska. »V nasprotju z ostalimi ženskami, mi nakup oblačil in čevljev predstavlja muko, najraje bi videla, da bi mi vse, kar potrebujem, padlo kar samo v omaro,« se nasmeji.
Bolj kot obleke ji namreč diši hitrost in »hlapi bencina«. Je namreč sovoznica relija, v ekipi Hyundai Costumer Racing, ki v duetu z Rokom Turkom drvi po dirkalnih stezah. Motiviranost, koncentracija, dobra organiziranost, prava mera mirnosti in predanost so tiste vrline, ki ji pri tem pridejo prav, medtem ko zase pravi, da je predvsem pozitivna, odločna in preprosta oseba, ki ve kaj hoče.
Kako ste zašli v ta šport in kdo vas je navdušil?
Sedaj živim v Preserju pri Radomljah, ampak sem odraščala na idrijskem koncu, kjer je doma veliko dirkačev. Znašla sem se v družbi, ki je zahajala na relije in tako sem postopoma tudi jaz prešla iz navijača do sovoznika. Navdušili so me prijatelji, vsi so namreč imeli nekakšen poseben izraz zadovoljstva, ki jim ga je nudil reli.
Je reli še tipično moški šport ali so tudi tu pripadnice nežnejšega spola našle svoj prostor pod soncem?
Vedno manj je to tipično moški šport, saj je vedno več, ne le sovoznic, ampak tudi voznic. Tako je vsaj po svetu.
Kako se kot ženska počutite v tem moškem svetu, kjer je vonj po bencinu tako zelo cenjen? In kaj pravite na stereotip, da so moški boljši vozniki od žensk?
Mislim, da se kar zlijem z okoljem. (smeh) Kar zadeva stereotip pa lahko izpodbijam trditev, sem kar nekaj časa vozila z žensko, Asjo Zupanc, skupaj sva večkrat tudi dokazali, da znava voziti boljše od marsikaterega moškega. Ne moremo posploševati.
Kje pa se potemtakem zatika marsikateri ženski, ko je treba parkirati v kakšen majhen boks?
Ne vem, meni se ne zatika, medtem ko bi za druge težko povedala, kje imajo težave. Tudi kakšnemu moškemu se zatika pri parkiranju v majhen boks. (smeh)
Sklepam, da vam tudi menjava gum ni tuja …
Ne, menjava gum mi res ni tuja, saj smo velikokrat omejeni tudi s časom, kjer moraš biti hiter in usklajen z voznikom, da ne izgubljaš nepotrebnih sekund. Znam pogledati tudi nivo olja, natočiti tekočino za šipe, za druge stvari pa nisem ravno strokovnjakinja, sem vseeno po izobrazbi le medicinska sestra. (smeh)
Pri nakupu osebnega avtomobila najverjetneje ne pogledate najprej na barvo avtomobila kakor »tipična ženska«?
Ne, res nisem tipična ženska. Preden sem imela otroka, sem vseeno gledala, da je avto športen, bencinar, da zna ˝zarohneti˝, da se da normalno peljati, morda zgolj malo bolj hitro in odzivno. Sedaj imam službeni avto, tako da nimam prav velike izbire. Se pa še vedno zelo razveselim vožnje kakšnega dobrega športnega avtomobila.
Pa moški iz vaših športnih moto vrst – so vas kdaj podcenjevali, dvomili v vas in kako ste se jim v tem primeru zoperstavili?
Ostali vozniki in tudi sovozniki me cenijo, tudi glede na izkušnje in znanje, zato nimam težav s tem, da sem ženska v moškem svetu. Morda sva že dolgo nazaj, ko sem vozila še z Asjo, slišali, ko so naju za hrbtom nekateri obrekovali, v smislu: ˝ženske nas pa že ne bodo˝, a sva hitro zaključili z njimi.
Ko si posadite čelado na glavo, vzamete v roke zapiske in oddrvite po stezi, imate vselej 100-odstotni fokus?
Največkrat ga imam, ja. Seveda pa pridejo trenutki, na katere nimamo vpliva, kot so bolezen, vročina ali dehidracija, ki nas lahko malo zmedejo.
Kaj pa se zgodi, ko pridejo kakšne zasebne težave, ženski dnevi – kako to odmislite?
Zasebne težave običajno pustim doma in jih takrat odklopim. So prej in potem, vmes, če si psihično pripravljen, pa jih pozabiš. Enako je z ženskimi dnevi. Mogoče smo zgolj malo bolj napadalne tisti čas in ni dobro, da se kdo spušča v prepir z nami. (smeh)
Vas je kdaj strah na dirkah in česa vas je strah v zasebnem življenju?
Če bi me bilo strah, ne bi več dirkala. Prisotno je le tisto pozitivno vznemirjenje. Sem mnenja, da če misliš na strah, verjetno prikličeš zraven še druge slabe stvari …Zasebno pa me je seveda strah izgube ljubljene osebe, medtem ko je vse ostalo obvladljivo.
So za vas kaj zaskrbljeni vaši bližnji? Ali kdaj slišite očitek ljudi, da ni prav odgovorno, kar počnete, ker ste mlada mamica?
Mama mi je samo, ko sem začela z dirkami, rekla, da sem nora … Seveda pa je kasneje spremenila mnenje, ker je imela napačno predstavo o tem, kako dirke izgledajo in je sedaj zelo navdušena in spremlja prav vse. Mogoče je bil kakšen očitek na začetku, ko sem spet začela voziti po porodu, ampak so se hitro vsi sprijaznili s tem.
Mogoče je bil kakšen očitek na začetku, ko sem spet začela voziti po porodu, ampak so se hitro vsi sprijaznili s tem.
Imate redno službo, partnerja in otroka. Kako vam uspe vse to usklajevati z relijem?
Prej sem delala kot medicinska sestra v domu za starejše in sem skoraj ves dopust porabila za dirke. Seveda takrat še nisem imela svoje družine, na reliju je bila moja primarna družina in prijatelji. Sedaj pa delam v podjetju, ki se ukvarja z medicinskimi pripomočki, z urnikom od ponedeljka do petka, kar je lažje usklajevati, saj so dirke večinoma za vikende. Za družino pa ni nikakršnih težav, saj smo vsi v tem. Partner Blaž Podlesnik tudi vozi reli, medtem ko sin s partnerjevo sestro pomaga v servisni coni oziroma malo nadzoruje, da vse poteka kot mora. Včasih pa da tudi kakšen nasvet, naj ne razbijamo avtov, ampak naj pripeljemo cele nazaj na servis. (smeh)
Z voznikom Rokom Turkom sta se slučajno »našla« na dirki po Bolgariji in se takoj neverjetno ujela, celo tako zelo, da ljudje velikokrat zmotno mislijo, da sta par. Je zato pri njem ali vas doma kaj ljubosumja? Bojda je nekaj sovoznic, zaradi tega, celo že zapustilo moto šport …
Mislim, da smo vsi že predolgo v tem športu, da bi bilo prisotno ljubosumje, oba z Rokom sva preko relija spoznala svoja partnerja, tako da mislim, da ni potrebno, da bi bilo prisotno ljubosumje. Vsi se dobro razumemo.
TAKO JE VIDETI, KO SE Z ROKOM PELJE BLANKA …
TAKO PA, KO JE NA SOVOZNIKOVEM SEDEŽU NEPREMAGLJIVA REBEKA DREMELJ …
Pri vašem delu so pomembni tudi urejeni zapiski. Si tudi sicer v življenju delate zapiske, planirate in nič ne prepuščate naključju?
Zapiske si vsak sovoznik uredi po svoje, moji po videzu niso ravno lepi, so pa zame razumljivi, kar je najbolj pomembno. Ja, tudi v življenju si delam opomnike, rada planiram kolikor se da, seveda se moram prilagajati tudi partnerju, ki pa rad dela stvari iz danes na jutri, tako da mi včasih »pobere« kar nekaj živcev. (smeh)
Nekajkrat ste se peljali s partnerjem Blažem, a ste dejali, da mu kot vozniku ne zaupate, zato tega ne boste več ponovili … Vam kaj zameri, da mu ne zaupate kot vozniku? Bi kot sovoznica prisedli h komurkoli ali ste tu vendarle nezaupljivi?
V dirkalniku sem se peljala z njim zgolj enkrat na testu in sva že pri prvi vožnji rahlo zdrsela na popeskanemu ovinku. Ni mi bilo ravno prijetno, ker ne poznam njegovih reakcij v dirkalniku, čeprav je odličen voznik. Pri tem ne gre za to, da mu ne zaupam, ampak imam raje, da sva vsak v svojem avtu. Mislim, da nima težav s tem, da nisem z njim. Če bi bilo kdaj potrebno rešiti kakšno situacijo, bi seveda ponovno sedla k njemu. Ne bi pa sedla h komurkoli, saj sem že toliko časa v tem, da vem kaj hočem, želim poznati reakcije voznika ter vedeti, da se na sploh ujameva.
Kaj štejete kot svoj največji uspeh in kaj si še želite doseči?
Težko bi izpostavila samo enega, saj je bilo veliko dirk resnično posebnih … Morda prva zmaga na dirki generalno, ki je bila izredno čustvena, saj je bilo vloženega veliko truda. Prvo dobljeno prvenstvo, biti v ekipi Hyundai Costumer Racing, toliko ljudi iz različnih držav, ki sem jih skozi ta šport spoznala, nepozabni trenutki … Vse to šteje. Želim si še naprej uživati v tem in se boriti.
Moto šport je precej fizično naporen, da o psihičnih obremenitvah niti ne govorimo. Kako so videti vaše predpriprave in treningi?
Treningov nimamo, učimo se iz dirke v dirko … Fizično se sama pripravljam doma, tako da tečem in hodim na individualne treninge za moč. Mislim, da se s tem tudi psihično utrdiš. Seveda pa moraš imeti nasploh urejeno življenje, da ni kakšnih hujših psihičnih obremenitev.
Koliko časa vam bodo bencinski hlapi še poganjali kri po žilah?
Hmmm … Tega pa ne vem. Upam da čim dlje, zagotovo pa še vse do takrat, ko bom v tem uživala.
Foto: osebni arhiv
