Kar nekaj časa sem se odločala, ali bi o tej temi spregovorila ali ne. Ali se mi po štiridesetem letu še da ukvarjati z negativnimi komentarji in negativno energijo ljudi, ki bodo obsojali moje dejanje ali določenih stvari ne bodo razumeli?

A potem me je moja poslovna partnerica spravila v red, ko mi je dopovedala tisto, kar v resnici tudi sama že lep čas vem: da me imajo ljudje radi zato, ker sem takšna, kot sem. Ker povem, kar mi leži na jeziku in v duši. Ker stvari ne zavijam v celofan. Seveda pa bodo vedno obstajali tisti, ki obsojajo, zato je škoda zapravljati energijo za obremenjevanje z njimi in njihovimi opazkami. In sem dobila/imela odgovor. Ja, povedala bom jasno in glasno ter s tem morda opogumila in spremenila življenje še kateri. 

Že od nekdaj se mi je zdelo smešno, ker vem, da tudi v medijskem svetu določene ženske na vprašanje novinarjev, v čem je njihova skrivnost, da so z leti videti vedno boljše, odgovarjajo: »To so geni (smeh).« Drage moje – kako so to geni?! Saj smo vsi ljudje in gravitacija ne prizanaša nikomur! Koža se povesi. Telo ni več tako čvrsto. Obraz se postara in pri štiridesetih ne more biti enako kot pri dvajsetih. Ne pravim, da to pomeni, da si videti slabo. Bog ne daj! Videti si pač drugače kot leta poprej. In ja, tudi gube ne uidejo nikomur. Iz tega razloga sem sama že pred časom jasno in glasno povedala, da uporabljam botoks. Kako pa bi bilo videti, če bi me kdo vprašal: »Kako to, da pri štiridesetih nimaš še nobene gube na čelu?« Moj odgovor pa bi se glasil: »Genetika.« (smeh) Ni res! To je botoks – in amen! A da se vrnem k temu, kar sem tokrat želela deliti z vami … 

Težava, ki me je motila že nekaj časa

Pred časom smo z našo nepremagljivo Romino Regvat, ki je odlična vizažistka, za članek na naši Nepremagljivi obdelale temo, kako se naličiti, če imaš povešene veke. Članek si lahko preberete TUKAJ. Tam sem sedela kot ponosen model, na koncu sicer naličena videti odlično, a ko sem doma pobliže pogledala posnetek, sem uzrla tisto, kar v sebi vem že nekaj časa – moje veke so zelo povešene! In to me moti! Že lep čas!

Mimogrede, tudi moji mami se je koža na vekah z leti tako zelo spustila, da ji je zaprla del očesa, celo brat ima povešene veke. Ja, to pa je očitno genetika! Mene je slednje motilo, predvsem ker si nisem mogla več senčiti oči, kot sem si želela (žal nismo vse mejkap artistke s skrivnostmi triki). Tudi eyeliner ni bil več prav dobro viden … Ko pa sem se na fotografijah smejala, mi je zadnje čase fotograf vedno rekel: »Rebeka, zakaj mižiš?« Halooooo, ne mižim. Samo oči se mi več kot očitno ne vidiiii več! Aaaaaaa … Vse to je pripomoglo k moji odločitvi: dala si bom operirati zgornje veke. Postopku, pri katerem ti odrežejo odvečno kožo na očeh, pravimo blefaroblastika. Njen smisel pa je, da skoraj nihče ne opazi, da si kaj spremenil na sebi, vsi pa opazijo, da si videti precej bolj spočit in posledično mlajši. Kar dobra stvar, kajne? (smeh) Skratka, zadeva, ki deluje naravno, ne kot denimo filerji v ličnicah, ki te znajo tudi izumetničiti ali celo skaziti tvoje naravne poteze. 

Če sem se tako med prvo karanteno odločila, da bom postavila Nepremagljivo, sem se med drugo, da v ospredje postavim sebe in prisluhnem svojim željam. Joj, upam, da ne pride še tretja, ker ne vem, katero odločitev bi mi prinesla … (smeh). Morda tretjega otroka … Ha, ha, ha, ha. No, šalo na stran. Odločitev je padla. In ne samo to, padla je tudi pri moji prijateljici, s katero sva se podali v boj proti povešenim vekam in gravitaciji (smeh). Na tem mestu moram poudariti še eno pomembno stvar: za poseg se nisem odločila zgolj zaradi estetskega videza, ampak tudi zato, ker me je že nekaj časa spremljal neprijeten občutek težkih vek. Tisti, ki zvečer sedejo za računalnik in delajo dolgo v noč, vedo, o čem govorim in kako je to. Tisti, ki ne – slava jim!☺ 

Če sem se tako med prvo karanteno odločila, da bom postavila Nepremagljivo, sem se med drugo, da v ospredje postavim sebe in prisluhnem svojim željam.

Kakorkoli, kocka je padla in treba je bilo poiskati primernega zdravnika oz. kliniko. Sprva sem hotela k priznanemu hrvaškemu kirurgu dr. Glumičiću, a zaradi situacije s korono in mejami sem se odločila, da poseg opravim pri nas v Ljubljani, v Estetiki Medart. Pravzaprav res ne vem, zakaj sem razmišljala o Hrvaški, ko pa imamo doma tako dober in usposobljen kader. Verjeli ali ne, to je bila ena mojih boljših odločitev in lepših izkušenj. S prijateljico sva prišli na kliniko, kjer so opravili prvi pregled, vključno z vsemi merjenji – od tega, ali je koža dovolj povešena, do odločitve, kateri postopek je najprimernejši za vsako. Zdravnica, mag. Andreja Eberlinc, dr. med., specialistka maksilofacialne kirurgije, ki je vodila moj primer, mi je dejala, da sem za to operacijo več kot primerna. Še več. Vprašala me je, kako to, da nisem prišla že kakšnih pet let prej, z ozirom na to, da delam v šovbiznisu. Pokazala mi je, kje bi opravila reze, vse mi je lepo razložila in določila datum operacije. 

Kako poteka operacija

Na dan operacije moraš priti na kliniko brez ličil. Na tem mestu toplo priporočam vsem, ki se boste odločile za poseg, pravzaprav obe s prijateljico, da pridete tudi brez umetnih trepalnic. Te sicer ne motijo operacije, zato vam tudi ne rečejo, da si jih morate odstraniti, vendar so precej moteče, ko se veke celijo. Tako da v primeru operacije dol z umetnimi trepalnicami! Da se v vrnem nazaj k postopku … Ko prideš v ordinacijo, ti ponovno zarišejo vse načrtovane reze. Sledi injekcija v oko. Ja, drage dame – v oko! Prav tega sem se najbolj bala. Kar dvakrat – celo, ko sem že ležala na operacijski mizi – sem zdravnico vprašala, ali me ne bi raje dali v spanje – narkozo. Zatrdila mi je, da ne bo bolelo in da ni potrebe po klasični narkozi, saj je lokalna dovolj. In imela je prav. Ni bolelo! Bilo je tako neboleče, da me je bolj bolela injekcija botoksa v čelo. Bolečina je bila celo tako minimalna, da bi jo z lahkoto prenesel tudi vsak moški, kaj šele ženska … (smeh). Sledila je operacija, ki je trajala dobro uro in pol. Vmes se pogovarjaš, zdravica ti razlaga, kaj počne … Po koncu postopka še nekaj časa odležiš, nato greš lahko domov – seveda potrebuješ voznika. 

Okrevanje

• 

• 

Sledi enotedensko okrevanje. Ko se prvi dan vidiš s šivi v ogledalu, se zdiš sam sebi smešen. Ko se pogledaš drugi dan, si videti, kot bi bil v ringu z Dejanom Zavcem. Tretji dan je nekako tako, kot da bi se poleg Zavca nate spravil še Mike Tyson. Četrti dan pa se stvari začnejo izboljševati in celiti. Šesti dan ti poberejo ven šive, in že si pripravljen stopiti iz hiše med ljudi. No, malce pudra seveda ne škodi, saj je še vidna kaka manjša modrica (smeh). Zdaj je od operacije minilo 14 dni. Imam še majhen hematom, a nič strašnega. In predvsem sem zelo zadovoljna! Srečna! Moj mož Sandi razliko zelo opazi, pa tudi sama ne le vidim, ampak tudi čutim, da imam bolj odprte oči. Veliko je tudi ljudi, ki razlike pri meni niso opazili oz. so jo opazili na način, ki sem ga omenila prej – prijateljica mi je denimo rekla, da sem videti zelo dobro. In ja, to je razlog, da sem videti malo bolj mladostna – blefaroplastika. 

In rezultat? Navdušena sem!

Če zdaj potegnem črto, je seštevek sledeč: super izkušnja. Nič strašnega. Treba si je pač vzeti tisti teden dni dopusta in prve tri dni odležati, kar niti ni tako slabo. Še več. Medtem ko sem okrevala, ležala in se pustila še malo bolj razvajati, kot bi bilo treba (smeh), sem prišla do pomembnega spoznanja: da znajo moji otroci marsikaj narediti sami brez mene. Da zna tudi moj Sandi marsikaj postoriti namesto mene. Da če mama leži in se naredi še malo bolj ubogo, kot je v resnici (pssst, tega ne govori na glas!!!), vsi skačejo okoli nje in ji odnašajo stvari od glave in riti – ja, dobro je kdaj tudi zamenjati vloge (smeh)! In kar je najpomembnejše – znebila sem se odvečne kože, oči so veliko lažje, bolj spočite, in ne le moj videz, tudi počutje je neprimerljivo s stanjem pred operacijo. Zato na podlagi lastne izkušnje in izkušnje svoje prijateljice blefaroplastiko priporočam vsem, ki imate težave s težkimi vekami. Če si želite narediti to spremembo na sebi in zase, vam zato lahko zakličem le: »Pogumno!«

In kar je najpomembnejše – znebila sem se odvečne kože, oči so veliko lažje, bolj spočite, in ne le moj videz, tudi počutje je neprimerljivo s stanjem pred operacijo.

Kako poteka posvet si lahko ogledate v spodnjem videu

Estetika Medart je pravi odgovor, če se to odločite narediti v Sloveniji, za poseg pa boste odštele približno 1.200 EUR.