Si ti lahko priznaš, da je na primer tema še vedno v tebi? Četudi mižiš in vpiješ v nebo: »Jaz sem sonce!« Morda si se uspel prepričati, toda za kako dolgo? 

Saj vem, zdaj boš rekel, da sem črnogleda. Logično, to pritiče temi v meni, haha! Torej sem temno gleda! A še dobro, da se kanček svetlobe v mojem srcu še zna pošaliti …

Morda sem le ženska, ki v temo gleda. Ustavim se in ji dam čas. Nočem se obrniti stran od nje, morda, ker vidim, kako je drugi ne marajo. Na vse kriplje se trudijo biti svetloba, lepi, čudoviti, dobri. Vse lepo in prav, a če zanikaš sam sebe, nisi dober do sebe, kaj potem šele do drugih, kajne? Vidiš … Ne razumem. Zakaj nekdo ne bi maral teme, če pa bo večno z njim, del njega? Potem ne mara niti sebe, mar ne? Zato ti pišem. Da bi s teboj prišla do zaključka, do pike na i. Si le moj angel varuh. Najboljši prijatelj. A sumim, da je tema tudi v tebi, zaupam pa ti, ker si morda eden redkih, ki jo upaš gledati v oči. 

Mislim si, da mi boš dejal, kot bi nagovarjal vse človeštvo (moder kot si): »Prišel bo dan, ko ti bo prav tema povedala, da se morda z njo nisi še kvalitetno podružil/-a. Morda ti bo vzela mamo, morda psa. Morda boš ostal/-a brez noge. Morda pa boš le živčno gledal/-a cifre v ekranu in doživljal/-a živčne vojne, ko boš navzoč/-a izgubi. Morda se ti bo načeloma v življenju dobro godilo, duša pa bo otožna čepela in ne bo nikoli našla zadovoljstva. Ne zares. Kajti tisti dan vedno pride. Tisti iz uvoda. Brrr. Strah in trepet. Siv je, celo črn in zahteva soočenje. Pobral/-a se boš in pešačil/-a dalje. Veliko je takih, tam doli na Zemlji. Pomikanju naprej rečejo ljudje pogum, upanje. Tisti, bolj drzni, pa – iluzija.«

Skoraj te slišim, kako si to strumno odrecitiral. A verjetno bo malokdo zares dojel. Ne gre za to, da podcenjujem ljudi, s seboj vred, le vem, da smo nekako površni, preobremenjeni z vsem, zato prezremo detajle, iz katerih bi lahko napravili celoto. Včasih premalo vztrajamo. Hitimo za srečo kot vrteča se mačka, ki skuša sebe ujeti za rep. Ne vzamemo si časa, ne obsedimo v sebi, brez pompa, okupacij, opravil. Če pa že, ne zares dovolj dolgo. Kajti če bi, bi bila tema priznana, globoko spoštovana. In Svetli bi svetili v temi. Amen. 

Se nadaljuje … 

Mae Kei

Mojca Debelak – MojChi
Energijski center MojChi
051 829 560
info@mojchi.com