V času korone je potovanje malo večji izziv. Praktično vse letalske družbe zahtevajo vsaj hitri test in tam je nekako prvi filter. Test mora biti negativen, da lahko sploh potuješ.

Veljavnost pa je različna, nekje 24 ur, 48 ur ali 72 ur, kar je redko. Odvisno je tudi, v katero državo potujete. Jasna in Miha Culiberg sta zaradi pozitivnega PCR testa obtičala v karantreni na Kajmanskih otokih in Miha je za Nepremagljivo spregovoril o tem, kaj vse moramo vedeti, če se to zgodi tudi nam. Spodaj njjuna zgodba …

Ko sva odletela na Kajmanske otoke, je bil zahtevan hitri test in dvojno cepljenje. Kajmani imajo kar strogo zakonodajo. Brez karantene morate tako zadovoljiti prej naštete pogoje. Imajo pa še eno zanimivo zahtevo, in sicer testiranje 2., 7. in 10. dan, kar ni opcijsko, ampak obvezno. Tudi midva sva morala narediti test 2. dan, čeprav sva odpotovala samo za 4 dni. Ko sva naredila ta test pa je bil test pozitiven. Ko sva uživala ob gledanju sončnega zahoda, sva dobila to neprijetno novico. Oba sva se počutila dobro, jaz sem imel malo zamašen nos, ampak sem bil vmes negativen že na testu na Jamajki.

Visoke kazni za neupoštevanje karantene oz. izolacije

Sam pozitivni test je tudi odločba za karanteno in se moraš takoj samoizolirati. V istem trenutku in imajo zelo stroge zakone. Kazen je 10.000,00 kajmanskih dolarjev, kar je približno enako kot evro, in 2 leti zapora. Tega se vsi tudi strogo držijo, kar se je izkazalo kasneje. 

3 nočitve sva imela rezeviran airbnb, nekakšno nočitev z zajtrkom. Imela sva svojo sobo in kopalnico, ki je bila zunaj sobe. Cena je bila nekje 150,00 eur na noč, naslednja cena pa je bila že 450,00 eur na noč za par. Kajmani imajo tako imenovane karantenske hotele, kar najina namestitev ni bila, saj so bili skupni prostori, zato tukaj ni bilo primerno za karanteno. Tovrstni hoteli nimajo sofinanciranja države in so cene na noč 890,00 eur. To so hoteli, ki so bili namenjeni zdravim ljudem, ko so bili v lock down-u, cene na noč pa so od 500,00 do 1.500, eur na noč. Sedaj so ti hoteli nekako postali bolj kovidni hoteli, za turiste, ki obtičijo na Kajmanih, tako kot midva. So pa se te kapacitete zelo zmanjšale, saj drugi gostje ne želijo prihajati v hotele, ki imajo en del namenjen za kovidne bolnike.

• 

• 

Naslednje jutro sva morala povedati, da sva pozitivna v najinem airbnb-ju in zahtevali so, da nemudoma zapustiva prostore. Problem pa je bil, ker nisva imela lokalne sim kartice, ker so roaming-i ekstremno dragi, nisva imela interneta in sva prosila za 2-urni odlog in njihov lokalni telefon. Rekel bi, da sva dopoldan opravila več kot 200 klicev, da si priskrbiva novo namestitev in izveva, kakšni so nadaljnji postopki. Pri njih za karanteno skrbita dve organizaciji. Travel Kajman, ki se prvenstveno ukvarja s turisti in tistimi, ki pridejo na Kajmane. Druga pa je HSA, ki skrbi za obvladovanje kovida in lokalno prebivalstvo. Med sabo niso dobro povezani, zato so naju pošiljali eden k drugemu. Težava je bila, ker sva morala zapustiti prostore nekje ob 12h. 

Bila sva brez nove namestitve in imela sva karantensko odločbo, dejansko se ne bi smela sploh premikati, imela sva najeto vozilo. Kupil sem le 2 lokalni sim kartici, da sva lahko sploh komunicirala. Počakal sem, da se je poslovalnica spraznila in sem z masko opravil nakup. Tako sva začela z iskanjem novega prenočišča. Našla sva hišo, ki je zelo lepa in zelo na odročnem kraju. Glede na moje tromboze in Jasnino ščitnico in nagnjenost k depresiji, se nama je zdelo bolje, da najdeva nekaj, kjer se lahko gibava. Če bi bil 14 dni v hotelski sobi, bi se mi verjetno tromboza ponovila in nisem želel tvegati. 

Nato sva najela to hišo, prijazen Američan nama je pomagal, je pa to morala odobriti še organizacija Travel Kajman, čeprav se je hiša za to že uporabljala. Na odobritev sva čakala 6 ali 7 ur, nič nisva vedela. Nihče ti ne svetuje. Vse sva odkrila kasneje, šele ob 18h sva to odobritev dobila. Problem pa je bil, ker naju je že iskala njihova zdravstvena policija, ker so bili prepričani, da kršiva karanteno in so bili zelo strogi. Bila sva zelo blizu kazni. Potem pa sva morala počakati na lokaciji, da so poslali svoja dva predstavnika, ki sta naju morala pospremiti do nove nastanitve. Imela sva srečo, da nisva na nogo dobila zapestnice, ki sledi tvojemu premikanju. Na poti sva prosila, če nama lahko kupijo kakšno vodo, kaj hrane, kajti ničesar nisva imela, ker sva bila na poti nazaj na Jamajko.

Žal nama niso ustregli pa ne, da so bili tako neprijazni, ampak imajo zelo stroga pravila. Ker sva imela lokalni kartici, sva hrano naročila preko telefona, ker drugače to ne bi bilo možno. Bi pa brez teh sim kartic bankrotirala. Tako sva naslednje jutro vsaj imela kavo in kruh.  

Karantena šteje 14 dni, dan pozitivnega testa pa je dan nula, kar pomeni 15 dni. 15. dan lahko šele delaš exit PCR test, ki je dovoljenje, da lahko državo zapustiš. Rezultat pa čakaš en dan, kar realno pomeni, da lahko odletiš šele 17. dan, po tem, ko si bil pozitiven. 

Vmes je država Kajman nekoliko spremenila pravila, glede karantene. Veljati je začelo novo pravilo, da je karantena samo 10 dni. Midva sva začela karanteno po starih pravilih, zato nama niso želeli skrajšati karantene na 10 dni. Dosegla sva le, da je Jasna stekla na ulico na 20 – 30 metrov, spoznala zelo prijazno gospo Dijano, ki je iz UK in ima neke povezave pri zdravstveni organizaciji, da sva lahko opravljala test 5. dan in je bil negativen. To nama je prihranilo 2 do 3 dni, kajti lahko sva odšla na dan, ko bi morala imeti exit PCR test.  

Kako sva preživljala karanteno?

Ne glede na to, da je bilo okolje zelo lepo, vreme zelo lepo, sva vedela, da je rutina ključna in sva naredila urnik. Prva stvar je bilo zbujanje ob 4-ih zjutraj, ne ker rada zgodaj vstajava, tudi sončni vzhodi niso bili razlog, ampak to, da sva želela ujeti čimvečji del delovnika v Ljubljani. 4 ure in pol sva delala, nato sva si preko spleta organizirala treninge z najinim trenerjem, da preprečiva morebitne zdravstvene nevšečnosti in poskrbiva za zdravje. Tako sva se izognila tudi žalosti in depresiji. Jasna je delala tudi jogo in meditacijo, nekajkrat sem se ji pridružil. Drugače pa sem jaz ta čas skuhal kosilo in po hitrem kosilu, sva še kakšne 4 ure nadaljevala z delom. Skušala sva se čimbolj prilagoditi našemu času. 

Sva pa delala zelo efektivno, več kot 10 ur na dan in sva zadovoljna, saj sva uspela sčistiti nekaj stvari, ki so se nabirale že nekaj časa. Zgodnje zbujanje ima zagotovo to prednost, da je dan daljši in tako sva tudi v posteljo hodila prej, okoli 20-ih ali 21-ih. Zagotovo bova skušala del tega ritma zadržati doma, ker se tudi telo boljše počuti. 

Malo sva tudi raziskovala, seveda, koliko nama je bilo dovoljeno. V zalivu sva plavala, v hiši imajo tudi kanuje in sva naredila en krog. Moram reči, da verjetno v življenju še nisem videl lepše destinacije. Lepše plaže sem že videl, ampak kombinacija lepe plaže, lepega morja in urejenosti, je res čudovito. Ponavadi so najlepše plaže tam, kjer še ni razvito in potem posledično, ni tako urejeno. To je tudi razlog, da so cene tako visoke. Za šalo sva preverila vrednost hiše, v kateri sva preživljala karanteno in znaša 3 do 3,5 milijona dolarjev. 

Imela sva ogromno dela tudi s tem, da sva uredila stvari, ki so se zalomile, zaradi karantene. Recimo vrnitev avta na Jamajki, kjer sva pustila večino najinih stvari in vse tople stvari. Za avto sva plačala tudi dnevni najem, ki je bil zelo visok, zaradi dragih taks. Letališče Montego Bay za domov in letališče v Kingstonu, od koder sva letela na Kajmanske otoke, je narazen kakšne 3 – 4 ure vožnje z avtomobilom. Taksa v obe smeri je tako 500,00 dolarjev, najem pa nekih 400,00 dolarjev. Bili so tudi fleksibilni in sva lahko pustila vso svojo prtljago kar v avtu.

Ko pa se je zalomilo s karanteno, pa se je vse spremenilo. Enostavno sva začela googlati: Slovenci na Jamajki in našla gospo Majo Kordež Walker, s katero ima Jasna skupno prijateljico na Facebooku in jo prosila, da naju kontaktira. Res se je izkazala. Njen mož in brat, ki sta na Jamajki, sta prevzela najino vozilo na letališču in plačala parkirnino, natočila gorivo, odpeljala avto na drugi del Jamajke in ga vrnila rent a car-ju. Moji sodelavci so prijazno šli po najin avto, ki je bil na letališču v Munchnu. Na Jamajki so tudi spakirali najino prtljago in jo poslali domov po pošti, tako da na ladji potuje nazaj domov.  

Tudi na Kajmanih je bilo z najetim avtom nekaj težav, kajti avto morajo varno prevzeti, ko ga je vozila covid pozitivna oseba. Avto je moral tako 1 dan stati, potem pa so ga v popolni zaščitni opremi prevzeli. Za hrano sva poskrbela tako, da so nama jo dostavljali. Ena dostava, ki je zdržala nekje 3 dni, je stala 200,00 eur. Hrana je izjemno draga tukaj, recimo malo večja pločevinka tune stane 8 dolarjev, liter pomarančnega soka pa 7 dolarjev, liter mleka 3 dolarje. Govorim o kajmanskih dolarjih, kar je isto kot bi govoril v evrih. Cene so res neverjetno visoke, tako sva za hrano zapravila izjemno veliko, če primerjam s cenami v Sloveniji. Vse skozi sva bila tudi na zvezi z zavarovalnico. Bivanje sva podaljševala po 3 ali 4 dni, ker nisva  vedela, kdaj naju bodo spustili iz karantene.  

Mogoče eno opozorilo, za vse, ki potujete v teh časih. Preverite svoje zavarovanje, preverite, če vsebuje covid, preverite tudi do katerega zneska zavarovalnica krije bivanje. Kajmanski otoki so res malo posebni, ker so tako dragi. Imajo pa zavarovalnice te zneske zelo različne. Veliko je stvari, na katere je potrebno biti pozoren. Lahko ste zavarovani tudi preko več zavarovalnic, vendar ne morete uveljavljati tako, da bi imeli profit. Zavarovalnice so vam dolžne kumolativno izplačati škodo in lahko si zavarovalnice to potem porazdelijo. V primeru, da neka zavarovalnica nečesa ne krije, druga pa, potem pa seveda lahko uveljavljate pri dveh. Se pravi, hipotetično, zavarovalnica A vam krije letalo in bivanje, zavarovalnica B pa ima v paketu še dnevno nadomestilo za hrano, ki ga zavarovalnica A ne pokriva. Pokriti morate torej dejanske stroške, ne pa ustvarjati profit. To dobro preverite, opcij je res veliko, tudi če ste lastnik kakšnih zlatih kartic. 

Svetujem tudi, da si pred potovanjem dvignete vse limite, ker nikoli ne veste, kaj vas lahko doleti. Če povzamem, bo ta najina karantena stroškovno med 15 in 20 tisoč evri. Naj vam res ne bo škoda denarja za zavarovanje. Mi kot družina imamo letno pri različnih zavarovalnicah nekje 300,00 eur stroškov z zavarovanji, kar pomeni, da imamo pokritih nekaj 10 ali cel 100 tisoč eur stroškov na potovanjih, ko ne gre vse po načrtih. Previdnost ni nikoli odveč, ker sami takšnih stroškov ne boste mogli nositi.