Ena od priložnosti, ko se boste z Rebeko lahko družile, bo prav ob njenem jubilejnem 40. rojstnem dnevu. »Verjamem, da moramo ženske držati skupaj in da smo vsaka na svoj način nepremagljive, zato bom 40 dam obdarovala z desetaki, ki jih bomo skupaj zapravile v nakupovalnem središču v Aleji. Pa saj ste me prej spraševali po darilih. No, zdaj jih imate. Vi in jaz z vami,« se ob zaključku pogovora nasmeji Nepremagljiva Rebeka. Spremljajte našo facebook in instagram stran, kjer bo že danes obdarovala prve Nepremagljive.

Kot otrok si je želela veliko stvari. Tudi takšnih posebnih in drugačnih. Presenečeni? Niti ne, saj je taka tudi ona. Samosvoja ženska, ki se ne uklanja množici, ampak je zvesta sebi.

Od neuresničene ’spidvejistke’ do vsestranskega multipraktika

»Z očetom sva v Krškem pogosto hodila na spidvej, zato sem si najprej želela postati ’spidvejistka’, potem manekenka in na koncu edina manekenka med ’spidvejistkami’,« se svojih otroških sanj in želja z nasmehom na obrazu spominja Rebeka Dremelj. In prav ena teh se ji je uresničila in jo vodila na pot, po kateri stopa danes. Od manekenke do misice in estradnice, s celo paleto vmesnih, uspešnih postaj, do uspešne poslovne ženske, ki je že narodno okronana za slovenski multipraktik. 

A današnja Rebeka je popolnoma drugačna, kot je bila Rebeka na začetku svoje kariere. »Nekoč sem se obremenjevala z vsako stvarjo. Vsem sem želela ugajati, novinarje sem sprejemala z odprtimi rokami, in bila tako iskrena, da je marsikdo to tudi izkoristil in stvari obrnil v svoj prid. Pogosto sem tudi jokala! Potem so prišle izkušnje, leta … Začela sem manjšati krog ljudi, ki sem jih spustila blizu, naučila sem se postavljati meje. Prišla sem do spoznanja, da nikoli ne bom ugajala vsem, ne glede na to, kaj naredim. Naučila sem se, kako bolje živeti,« pravi Rebeka. 

Ženske smo primerljive z vinom

In čeprav tista ljudska misel pravi, da so moški z leti bolj šarmantni, ženske pa le bolj stare, se Rebeka s tem ne strinja. No, čeprav se kdaj enako pošali, a v resnici pa: »Ženske smo bolj primerljive z vinom. Z leti smo vse boljše in boljše. Medtem ko se v mlajših letih bolj ukvarjamo same s seboj, s svojim videzom in življenjsko nepomembni stvarmi, ženska z leti odkrije in sprejme sebe. Posledično se manj ukvarja z drugimi, posveča se pomembnim stvarem in ljudem, raziskuje lepoto življenja, vse to pa se zrcali tudi navzven, zato je ženska v letih srečnejša, lepša in pametnejša. Tudi sama zdaj dobim več iskrenih pohval, da sem videti bolje, kot sem bila nekoč. Leta so tu le nepomembna številka. Šteje, kar je v glavi in srcu.«

Medtem ko se v mlajših letih bolj ukvarjamo same s seboj, s svojim videzom in življenjsko nepomembni stvarmi, ženska z leti odkrije in sprejme sebe.

Rebeka sicer iz preteklosti ničesar ne obžaluje, morda bi le kakšno stvar spremenila, če bi po isti poti stopala znova. »Otroke bi imela še mlajša, in to tri,« se nasmeji in nadaljuje: »Verjamem, da se vse stvari v življenju zgodijo z namenom in ob svojem času. Tudi če so težke in boleče, kot je bila denimo moja bolezen. V tistem obdobju sem imela sama s sabo veliko težav, in le bolezen, ki je takrat nastopila, mi je lahko pokazala, da to v resnici sploh niso težave.«

Živimo v namišljenem svetu perfektnosti

Tudi let in staranja se ne boji. Boji pa se bolezni in tudi s smrtjo še ni razčistila. »Prav zaradi bolezni sem o tem veliko razmišljala, in priznam, še vedno se zalotim, da razmišljam … Vendar ne v smislu črnogledosti, pač pa nepoštenosti, ko vidiš, kako leta in obdobja življenja hitro drvijo mimo tebe. Sploh ko ob tem opazujem svoja otroka … Bojim se, da zaradi tempa življenja ne bom uspela vsega doživeti in občutiti, ker bodo stvari prehitro odbrzele mimo. Tudi zato skozi svoje pesmi sebe in druge stalno opominjam na to, kaj v življenju zares šteje.

To niso materialne stvari, ampak lepota, ki je pogosto ne znamo več opaziti, ker živimo v naglici in nekem namišljenem svetu perfektnosti, ki ne obstaja. Obstajajo pa okoli nas ljudje, ki nas osrečujejo, in s tem nimam v mislih samo družine. Za te, svoje ljudi, dam roko v ogenj, saj delajo moje življenje lepo. Imam najboljše prijatelje na svetu, in tudi zaradi njih sem kot človek zelo bogata.«

Raje preseneča, kot je presenečena 

Presenečenja gredo Rebeki pogosto bolje od rok kot mnogim okoli nje, zato raje preseneča, kot je presenečena. Pogosto jih namreč vnaprej razkrinka. »Morda gre to pripisati moji dobro razviti organizacijski žilici, ki je stalno v nizkem štartu, ali pa temu, da sem res velik “kontrol frik”. Če si česa posebej želim, si to uredim sama, še preden dam sploh komu možnost, da vskoči. Nekako sem vedno korak pred njimi,« se nasmeji Rebeka, ki pa jo vendarle med vsemi največkrat uspeta presenetiti njeni hčerki. »Najlepša presenečenja in hkrati darila so tista, ko mi Šajana nabere šopek rožic ali pa mi Sija nariše risbico, ko ne veš, ali gre za žirafo ali marsovca, na koncu pa se izkaže, da sem na sliki jaz. (smeh) Pa tudi po hiši mi znata skriti kakšno presenečenje, ki ga potem iščem in se ob tem neizmerno zabavam,« pove.

Rebeka čez deset let

Svoj rojstni dan je novopečena 40-letnica praznovala dva dni. Dvakrat po dvajset let. V krogu svoje družine in dvanajstih najboljših prijateljev, s tradicionalnim piknikom ob bazenu. »Če bi voščila sama sebi, bi si zaželela veliko zdravja, da nikoli ne izgubim srčnosti, ki jo nosim s seboj, da bi življenje še naprej dihala s polnimi pljuči z vsem, kar mi ponuja, se obkrožala z ljudmi, ki me polnijo. Prav tako pa nikoli ne želim izgubiti otroka v sebi.« In če je 40-ka prelomnica, ne bo nič drugače, ko bo nastopila 50-ica. »Čez deset let si želim, da bo spletno mesto Nepremagljiva.si najbolj brano spletno mesto za ženske v Sloveniji, kjer bodo dame našle smeh, svoje zatočišče, dobro voljo in koristne nasvete. Jaz pa se bom ob tem še naprej trudila, da bom s svojim pojavljanjem, poznanstvi in izkušnjami odprla oči marsikateri ženski, da bo tudi ona zaživela še polnejše življenje, kot ga morda živi zdaj.«

Če bi voščila sama sebi, bi si zaželela veliko zdravja, da nikoli ne izgubim srčnosti, ki jo nosim s seboj, da bi življenje še naprej dihala s polnimi pljuči z vsem, kar mi ponuja, se obkrožala z ljudmi, ki me polnijo.