Do svojega 39. leta nisem opravila nobenega lepotnega posega na svojem telesu. Po treh dojenjih, ki so vsa trajala krepko čez eno leto in ko so bile moje dojke trikrat po prvih pet mesecev dobesedno edina hrana mojim trem otrokom, sem se brez večjega oklevanja odločila za dvig povešenih prsi. In to je bila ena najboljših odločitev kadarkoli. 

Šport in dojenje dodata samo piko na i, ključni so geni

Že v puberteti sem večkrat opazovala, da se moja športna postava ne sklada najbolj z »nešportnimi« prsmi, ki so vedno gledale bolj v tla kot v nebo. Sprva me to seveda ni motilo, saj sem se še razvijala in upala, da se bodo moje prsi v končni velikosti kar nekako postavile bolj pokonci. To je v naši družini, bi rekla, kar dedno, saj ima večina bližnjih sorodnic precej velike dojke, ki pa so tudi velikosti primerno povešene. Mislim, da je k povešenosti nekoliko prispevalo tudi aktivno ukvarjanje s športom, seveda takrat še brez uporabe današnjih športnih nedrčkov, nekaj je zagotovo dodalo dojenje treh otrok in obilica mleka in teže, a vseeno je genetika in »danost od Boga« glavni razlog.

No, pravijo, da nihanje v teži tudi naredi svoje, kar sem jaz večkrat prakticirala. Vidim tudi, da imam zelo prožno kožo, kar je velika prednost pri pridobivanju in izgubljanju kilogramov, saj nimam niti ene strije in sem hvaležna za tako raztegljivo in ubogljivo kožo. Pri prsih se to ni ravno najbolj obneslo, pri res ogromnih prsih v času dojenja nisem dobila nobene strije, a se koža nato ni ponovno skrčila, tako kot drugje po telesu. Še vedno mislim, da ključno vlogo igrajo geni, saj poznam kar nekaj kolegic, ki so prav tako polno dojile, se redile in hujšale, veliko tekle, celo brez modrčka, a imajo prsi kot najstnice. 

Posvetovala sem se pri več lepotnih kirurgih in izbrala najbolj strokovnega, ki je znal »neznano« pojasniti laično in verodostojno

Spomnim se, da sem zelo nerada slekla modrc na nudistični plaži in pred fantom. Brez modrčka sploh nisem nikoli bila, raje brez hlačk kot brez mojega »nosilca« prsi. Same namreč niso kaj prida stale, celo bolelo me je, če sem bila brez modrčka, in že pred prvim porodom sem si rekla, da bom prsi operirala, takoj ko bom nehala rojevati in tako tudi gotovo ne bom več dojila. Čeprav sem brala, da je dojenje po operaciji prsi možno, se mi je zdelo bolj pametno, da prej s tem zaključim in potem naredim ta korak. Ker o stvareh, o katerih nisem podkovana in vem, da jih ne morem naslednji dan povrniti v prejšnje stanje, rada zberem informacije in primerjam mnenja, sem obiskala tri plastične kirurge, ki v Sloveniji veljajo za dobre ali vsaj prepoznavne.

Čeprav sem brala, da je dojenje po operaciji prsi možno, se mi je zdelo bolj pametno, da prej s tem zaključim in potem naredim ta korak.

Vsi so mi podali bolj ali manj podobne informacije, nekoliko so nihali v ceni, ki se je sukala med 4.000 in 6.000 evri za moj poseg, najbolj pa so se razlikovali v osebnem pristopu. Odločila sem se za dr. Zormana, ki sem ga obiskala zadnjega, a se že v njegovi ordinaciji odločila, da bom operacijo opravila pri njem. Všeč mi je bil njegov nevsiljivi pristop. Reči moram, da je jasno povedal, da se nikamor ne mudi, da moram biti za to res odločena in ne »cincati« v sebi, jasno mi je utemeljil vse možne stranske posledice in ni olepševal, da bom po operaciji denimo osvojila naziv Miss sveta.

Všeč mi je bilo, ker ni priganjal, ampak rekel, da brazgotine ne smejo hitro na sonce, zato naj počakam do jeseni, da se bodo mesta, kjer so bili šivi, do poletja čim bolj zacelila. Prav tako cenim, da mi ni »prodajal« dragih mazil za šive, kot drugi, saj je razložil, da je ključno, da mesto šiva masiramo z mastno kremo, tudi če je to samo navadno olje.

Prav tako mi je zelo direktno, kar je meni res všeč, razložil, zakaj jaz ne potrebujem vsadkov pod mišico, ampak nad mišico. Ni izbiral visoko znanstvenih medicinskih izrazov, ampak je rekel, da nisem ravno koščena, tako da bi se mi nad prsmi videle kosti pod kožo, ampak imam dovolj svojega »materiala« (beri špehca) in da ni nobene potrebe za »trganje« mišice in vstavljanje vsadka pod njo. Razložil mi je tudi, sila preprosto, da imam sicer zelo povešene prsi, ampak imajo le-te lepo obliko, kapljičasto, zato z vsadkom ne potrebujem oblikovanja, ampak le zapolnitev praznega mesta, ki bo nastalo, ko povešeno vrečo dvignemo gor. Če ne dava nič noter, bo še vedno žalostno prazna, sicer gor stoječa, a ne polna vreča.

Zaradi moje lepe oblike prsi ni svetoval kapljičaste oblike vsadkov, ki jo bolj primerna za dame, ki morajo pridobiti še obliko, ampak okrogle vsadke, ki imajo to prednost, da se lahko v dojki po mili volji sučejo levo in desno, a to ne spreminja oblike prsi. Zelo podrobno je razložil in narisal s pisalom na moje prsi točno, kje bo kakšen rez, da sem si popolnoma predstavljala, prav tako mi je svetoval idealno velikost vsadkov zame, ki je 350ml. To mojih prsi skoraj ni povečalo, še vedno mi paše večina modrcev, ki sem jih nosila prej, le bolj polno deluje vsebina v njih. 

Sam poseg traja dobri 2 uri, bolečina pa spominja na dober trening na fitnesu, s fokusom na prsnih mišicah

Ko sprejmeš končno odločitev in določiš termin, ti dr. Zorman napiše, kakšne zdravstvene podatke potrebuje, da je anesteziolog oborožen z vsemi podatki za varno izvedbo »spanja«. Sama sem obiskala Adria Lab in za nekaj evrov dobila izvide potrebnih krvnih preiskav. V narkozi sem bila prej štiri krat in iskreno jo obožujem, saj se lahko takrat brezskrbno naspim ☺ Nikoli nisem imela resnih zdravstvenih težav in ta vrsta narkoze je globoka sedacija, kar je še manj tvegano od splošne anestezije.

Dr. Zormanu sem predlagala, da bi uporabila možnost, da pri njih prespim, saj nisem hotela, da otroci skačejo po meni par ur po operaciji. Možno je namreč tudi, da lahko greš domov že nekaj ur po operaciji. Anesteziologinja je bila prijetna zdravnica, ki me je izprašala, kar ji narekuje stroka, slekla sem vsa oblačila in si nadela zeleno haljo, dr. Zorman je še enkrat z menoj natančno ponovil, kje bodo rezi in jih sveže zarisal.

Sedaj, po slabega pol leta, pa je gravitacija prispevala, da imajo moje prsi naravni videz in me kar mika, da bi dodala fotografijo in vsem, ki oklevate, pokazala, da je res vredno vsakega centa in tisto malo bolečine.

Povedal je, da za rez okoli kolobarja uporablja različno velike valje z ostrim robom, kar omogoči, da so kolobarji po posegu simetrični in primerne velikosti za nove dojke. Šivi so samo pod kožo in se razgradijo, zato odstranjevanje ni potrebno. Tako je pregled tri dni po operaciji potreben bolj zato, da vse pregleda in da vidi, kako se celi. Večkrat mi je povedal, da bo končna oblika prsi vidna komaj po nekaj mesecih, kar je popolnoma res, saj so bile sprva videti kar malo preveč mladostne in kot da naenkrat gledajo samo še v nebo. Sedaj, po slabega pol leta, pa je gravitacija prispevala, da imajo moje prsi naravni videz in me kar mika, da bi dodala fotografijo in vsem, ki oklevate, pokazala, da je res vredno vsakega centa in tisto malo bolečine

Potem se izogibajte soncu, čim več slane vode in mastne kreme ter brez športa, raje več kot manj časa 

Sama sem videla posnetke operacije in mi je prav fascinantno, kakšna umetnost in preciznost se skriva zadaj. Kako drobni so šivi in kako pametno je zastavljen postopek. Najprej se s tistim ostrim valjem obreže kolobarje, skoraj okoli in okoli, a ne čisto, malo se še drži na dojki. Nato se v brazdi pod prsmi ureže mala luknjica, približno 4 centimetre, in z električnim nožem se pod dojko napravi žep, v katerega se namesti vsadek. Zanimivo je videti, kako se skozi minimalno luknjico vstavi tako velik vsadek.

Nato sledi še najbolj zanimivi del. Po širini kolobarja, na levem in desnem robu, se navpično navzdol zareže rez, da se koža v širini kolobarja odstrani. Te je namreč preveč in dvig se ustvari s tem, da se izrezani del kože zavrže in preostanek zašije skupaj. S tem napnemo vsebino, da stoji višje. Sedaj, po skoraj pol leta, se mi ta štiricentimetrski šiv, ki je v gubi pod prsmi, prav nič ne vidi, šiv okoli bradavice zanemarljivo malo, a ga moraš pogledati res od blizu in pod svetlobo, se pa vidi vertikalni rez, a ne ravno s helikopterja.

Tega zdaj vsake toliko, ko se spomnim, namažem in malo masiram s kremo, ki je pač pri roki in je mastna. Operaciji v novembru je sledila zima, zato je bil to zelo primeren čas in hkrati sem imela praktičen izgovor, da se si vzela kar dva meseca popolnega odmora od športa. Bolečina v mojem primeru ni bila vredna omembe, saj sem čez tri dni že umivala okna. Nekaj dni jemlješ tablete proti bolečinam, kar dva meseca pa sem nosila poseben športni modrček, ki sem ga naročila pri podjetju Labormed, rano sem imela pokrito z obližem in še vsaj ti mesece sem šive pravokotno prelepila z lepilnim trakom, da je sila raztezanja mesto šiva čim bolj držala skupaj in je celjenje posledično boljše. 

Pri štiridesetih prvič brez modrca in v oblekah brez naramnic

To je bilo darilo sebi za mojih okroglih 40. let. Izbrala sem si super darilo, saj ga imam vedno s seboj. Ko se pogledam v ogledalo, se še vedno začudim, kako lepo se je to izteklo in kako dobro je izpadlo. Sem marsikomu veselo povedala, da imam končno »joške« na svojem mestu. Seveda takim, ki me dobro poznajo in so moje ekstrovertiranosti že vajeni. Mož se s tem sicer ni kaj veliko ukvarjal, njemu se je že prej zdelo, da sem lepa, ampak važno je, da se jaz bolje počutim in da mi to poletje ne bo več nerodno na nudistični plaži. No, letos bom brez modrca samo v senci.

Jasna ustvarja tudi blog 2many4granny, kjer prav tako lahko sledite njenim zapisom. Z veseljem pa bo odgovorila tudi na vsa vaša vprašanja na temo dviga prsi. Pišete ji lahko na instagram profilu 2many4granny, ali pa na profilu nepremagljiva in ji bomo posredovali vprašanja.