Danes bomo govorili o nasvetih, ki vam bodo pomagali ukrotiti najstnike, in sicer po zgledu danskih psihoterapevtov.

Le ti pozivajo starše, naj svojih najstnikov ne kaznujejo za slabo vedenje na način »time-out«, ampak naj namesto tega uporabijo metodo »time-in«. Pravijo še, da se morajo starši vprašati o tradicionalnih in sprejetih metodah kaznovanja. Za mnenje pa smo vprašali tudi našo strokovnjakinjo Melito Kuhar, ki nam je svetovala o komunikaciji z najstniki.

Ne pozabite, da Danci veljajo za najsrečnejše ljudi na svetu. Pa poglejmo njihove nasvete o vzgoji samozavestnih in zdravih najstnikov z značajem. 

9 nasvetov za vzgojo najstnikov, ki jih uporabljajo Danci

1. Izberite raje čas za vstop v igro kot za izstop.

Boj za moč in sramotenje najstnika učita, da ste dominantni in nad njim. Starši radi otroka pošljemo v sobo, da razmislijo o svojem vedenju, vendar pa časovni odmor preprosto nima nobene možnosti, zato je podoben ultimatom. Namen časovne omejitve je odvračanje od slabega vedenja tako, da se najstnik znajde v utrujajočem položaju, ki bi se mu raje izognil, na primer, da ure sedi v svoji sobi in razmišlja o tem, zakaj se je napil ali grdo govoril. Najstniki nimajo popolnega nadzora nad sabo, zato je naloga staršev, da “vodijo, ne kaznujejo”. To je razlog, da se najstniki ne pošiljajo v sobo, saj jih s tem dejansko izključimo iz družinskega okolja.

2. Zagotovite informacije  

Najstniki so danes bolj odprti, zahtevajo več znanja in dialoga o spolnosti, identiteti in čustvih kot v preteklih časih. To je pozitivno, vendar lahko negotovost še vedno ostane. Čeprav jih lahko vsakdo poišče na Googlu, lahko internet pogosto povzroči tudi zmedo. Verjemite, da morate s svojimi otroki voditi iskren dialog, kjer jih ne obsojate, saj jih tako podpirate v tem dinamičnem obdobju njihovega življenja.

3. Sprejmite zavrnitev 

Najstniki se včasih ne želijo pogovarjati in lahko zapustijo sobo. Sprejmite njihovo zavrnitev in vedite, da bodo prišli k vam, ko bodo pripravljeni. Dopuščanje čustev jih bo pomagalo, da se naučijo samoregulacije in samostojnega pridobivanja čustvenega stanja. To je bistvenega pomena, saj se bodo morali v življenju večkrat soočiti s čustvenimi izbruhi in ranjenimi čustvi. 

4. Sprejmite spremembe razpoloženja   

Razlog za nihanje razpoloženja se nahaja v možganih. V tem času se močno preoblikujejo in nastane veliko novih povezav, ki vašemu najstniku omogočajo boljšo empatijo. Vendar bo ta proces trajal nekaj časa. Ta čustveni razvoj se ne konča, dokler dekleta ne dosežejo 20 let, fantje pa 22 let. 

5. Ne pozabite na pravilo 90 sekund 

Težko se je spoprijeti z najstnikom, ki v kratkem času iz joka preide v smeh in molk. Spomnite se na 90-sekundni kemični proces, ki poteka v telesu vašega najstnika. Kemične snovi se izločajo skozi telo, zaradi česar so v stanju visoke pripravljenosti. Če po tem času še naprej čutijo intenzivna čustva, jim lahko pomagate preučiti njihove misli, ki jih še vedno imajo. Prav tako lahko ostanete mirni in zbrani, kar bo pomagalo njihovemu živčnemu sistemu, da se sinhronizira z vašim. 

6. Prepoznajte zmedenost  

Medtem ko so vašega majhnega otroka včasih hvalili kot popolnega, se pri najstniku to spremeni. Morda je bilo včasih prikupno, da se je otrok pocrkljal pri mizi, kar naenkrat pa je to neprimerno in napačno. Pravila se s starostjo otroka spreminjajo in vaš otrok se zanaša na vas in bo zaupal temu, kar ga boste naučili. Ne pozabite, da ste vi starš.

7. Postavite meje 

Zavesten starš je tisti, ki zna postaviti meje, vendar lahko z najstnikom tudi vzpostavi dialog, če se mu nekaj zdi krivično. Pri postavljanju meja gre za to, da ste dovolj dober starš, na katerega se lahko najstnik z zaupanjem opre. Ne pozabite, da je treba postaviti zdrave meje.

 8. Razdelite opravila  

Če otroke vključite v gospodinjska opravila pred puberteto, se jim bo zdelo povsem naravno, da jih bodo opravljali. Naloge jim omogočajo, da se lahko “sprostijo”. Prav tako jim to daje priložnost, da se duševno razvijajo in se počutijo pomembne.

9. Gradite zaupanje

Za konec pa še zelo pomemben nasvet. Danska je v poročilu World Happiness Report izbrana za eno najsrečnejših držav na svetu. Menim, da je to deloma zato, ker danska družba visoko ceni zaupanje. Mladostniki se morajo osvoboditi in tvegati, vendar je napačno, da jih zaradi tega slabše ocenjujemo. Ne morete nadzorovati vedenja svojega najstnika, lahko pa se osredotočite na krepitev vajinega odnosa. Poskrbite, da vam bodo otroci zaupali.

Kaj pravi strokovnjakinja

Za mnenje o komunikaciji z najstniki smo vprašali tudi našo Melito Kuhar, ki je strokovnjakinja za partnerske odnose, osebno rast, družinske odnose in vzgojo otrok. Zanimalo nas je, kako komunicirati s svojimi najstniki, ko obračajo z očmi in nimajo nikoli časa, ko jih prosimo, da kaj naredijo.

Preden jih hočemo izstreliti na Luno (šala šala), ker nam na dnevni bazi požirajo potrpežljivost in živce, se dajmo najprej umiriti mi sami. Imejmo pred očmi, da smo ravno mi odrasli zgled, kako zdravo in spoštljivo komunicirati, četudi se nam temni pred očmi, ko odraščajoči mulec ali mula kar naprej nekaj jezika nazaj in se upira za vsak svoj delež pri gospodinjstvu in vse ostalo. Vem, res je naporno, a če sem preživela jaz, boste tudi vi, dragi starši. 

Starše je strah, da tega obdobja sploh ne bo konec.

Ja, menite, da tega obdobja cirkusa in zombi najstnikov nikoli ne bo konec, a vam zagotavljam, da proti koncu adolescence, nekako okoli dvajsetega leta, jim spet začnejo delovati vsi možganski centri, ki so v tem vmesnem obdobju odraščanja nekako izklopljeni. Zato tudi prihaja do nerazumevanja marsikaterega starša in besa zaradi nemoči, ker je poprej »priden« otrok čez noč postal nerazpoznavna tečnoba, ki kar naprej grdo gleda in odgovarja, če sploh, v eno zloženkah in nerazumljivih medmetih.

Kaj svetujete staršem, ki imajo doma najstnika?

Staršem najstnikov vedno svetujem pod a, da naj se spomnijo lastne pubertete, kako so bili tečni in sami sebi v napoto in v napor, pod b pa, da naj inteligentno izbirajo, katere bitke bodo bili z najstniki, da bodo čez nekaj let v dobrih odnosih s svojimi odraslimi otroki. Namreč, treba je vedeti, da starši vseh izzivov, pred katere vas postavljajo vaši najstniki, ne boste dobili in bo posledica odtujen odnos med vami, ki se morebiti nikoli več ne bo popravil, saj bodo medsebojne zamere premočne. 

Kaj se vam še zdi pomembno, da starši vedo?

Dajte se, prosim, zavedati, da so oni zgolj nesrečni in egocentrični najstniki, vi pa ste odrasla oseba, ki ste roditelj tega odraščajočega zmedenega osebka. Svetujem tudi, da za kakšno nepotrebno malenkost gledate čez prste in se tudi vi kdaj ugriznete v jezik, preden boste spet tečnarili in pametovali pubertetniku, ki je tako in tako prepričan, da sam vse najboljše ve. Uporabljajte svojo ljubezen, razumevanje, strpnost in sočutje do tega svojega mladega bitja, ki se zbegano in naporno umešča v svet odraslih. Bo šlo?