Iz prve roke vam povem, da božična pravljica obstaja!

Če ste se kdaj spraševali, ali pravljica obstaja, naj vam povem DA, obstaja!!!! In jaz sem 4 dni živela v njej! Pravljica se imenuje Rovaniemi, Laponska, Finska, Božičkova dežela:-) .

Rovaniemi je trenutno res velika turistična atrakcija, kar je seveda vidno po ogromnem številu turistov. Nekateri so s samimi uslugami takšnih in drugačnih agencij zadovoljni, drugi so razočarani, ampak dejstvo je, da samo mesto Rovaniemi in turistične atrakcije, kot so Božičkova vas, Božičkov park, jeleni, haskiji in vse, kar spada zraven, pa nikogar ne morejo pustiti ravnodušnega. Tudi tiste, najbolj trdosrčne, ki v čarobnost praznikov ne verjamejo več in verjamem tudi, da bi se omehčali tudi vsi, ki ne marajo snega in božičnega kiča. Ko si tam, dobesedno občutiš čarobnost in dejansko se prestaviš v drug svet.  

Spoznati Božička sem si želela že od majhnega in zadnja leta tudi to, da bi Rovaniemi, kjer naj bi živel, obiskala skupaj s Šajano in Sijo, saj sta po mami podedovali ljubezen do božičnega vzdušja. In kot veste, sva z mojim dolgoletnim prijateljem Sebastianom izdala praznično pesem Ko primeš me za roko, zato se mi je ravno letos zazdela idealna priložnost, da odpotujemo na Laponsko. Sebastian je navdušen popotnik, ki je prepotoval že pol sveta in nekaj njegovih zapisov o obisku Kostarike in Islandije si lahko preberete tudi na našem spletnem mestu. 

Odločila sva se, da si izlet organizirava sama, predvsem zato, ker če sem že tako visoko na severu, če sem že plačala letalske karte, mi dvodnevni obisk, kot ga ponujajo agencije, ni dovolj. To se je izkazalo za odlično potezo, kar se je dokazalo tudi po pogovoru s tistimi, ki so potovali v istem terminu preko agencije. Pri organizaciji pa sva se vseeno povezala z nekaterimi ponudniki, ki so nam precej olajšali rezervacije atrakcij. Zato, če se slučajno odločite, da v Rovaniemi odpotujete v lastni režiji, vam priporočam, da kljub temu za rokav pocukate kakšno agencijo, kjer vam bodo priskočili vsaj malo na pomoč.

S Sebastianom pred uradno Božičkovo pisarno.

Karte smo kupili preko spleta in smo za njih odšteli 480 evrov v obe smeri. Obstaja tudi možnost, ki smo jo ravno tako gledali, a je na koncu nismo izbrali, ker smo prestavljali datum, da letite iz Dunaja do Oulu in iz tega kraja z vlakom, nekje 6 do 8 ur, naprej do Rovaniemi-ja. To je v bistvu spalni vlak in je po moje tudi eno krasno doživetje.  

Preko spleta smo rezervirali tudi majhno, luštkano hiško v centru Rovaniemi-ja, ki je v sklopu hotela, kar pomeni, da smo imeli zajtrk v hotelu, ampak hiška je bila v stilu apartmaja. Imela sem tudi kuhinjo, da sem si lahko skuhala kavo in zvečer otrokom naredila čokolino. Meni se je to izkazalo za res odlično izbiro. Predvsem zato, ker je bila hiša v centru, ki je bil natanko takšen kot sem si predstavljala Božičkovo vasico. Zanimivo je, da ne plužijo in je vse zasneženo. Ceste, pločniki … In kamorkoli se premakneš, to narediš s sankami. Tako smo noro uživali tudi na poti do trgovine, saj sva dekleti s Sandijem naložila na sanke, malo midva vlekla njiju in malo onidve naju. 

Prav zadovoljna sem, kako sva s S Sebastianom potovanje dobro organizirala in za vsak dan poskrbela, da smo nekaj videli in doživeli. Prvi dan sva organizacijo sicer prepustila Lappset-u. To je podjetje, ki izdeluje igrala in sodeluje s Slovenci Igras Igrala d.o.o. Podjetje je iz Rovaniemi-ja, in ko je gospa Suzana, ki je prej nisva poznala, preko medijev izvedela, da potujeva na Laponsko, se je odločila, da naju kontaktira in nama ponudi pomoč pri organizaciji prvega dne, kar sva ji tudi prepustila. Še enkrat hvala!

Pravljično doživetje

Bilo je zares pravljično doživetje, v katerem smo bili VEP osebe, to po škratovsko pomeni VERY ELFISH PERSONS ;). Po nas je prišel voznik, ki nas je peljal v Santa Park, ki stoji pod goro in dejansko so nas peljali v jamo k Božičku, po parku nas je vodila škratinja in to, da nam ni bilo nikjer treba nič čakati, je bil pravi luksuz. Za srečanje z Božičkom je bila kar dolga vrsta in čas čakanja vsaj pol ure. Božičku smo zapeli in za nas si je res vzel čas. Res smo bili neverjetno navdušeni. 

V parku smo pojedli kosilo, peljali so nas v delavnico, kjer lahko sam izdelaš svoje spominke, potem te peljejo v pekarno, kjer sam okrasiš svoj božični piškot, spiješ njihov čaj. Tam je tudi ledena dvorana, kjer te pozdravi ledena princesa, v dvorani pa je vse narejeno iz ledu. Tudi piješ iz kozarcev, ki so narejeni iz ledu, piješ neko čudežno modro pijačo. Imajo Božičkovo tovarno, ki izdeluje igrače … Je pa ta Santa Park tudi, kar sem tudi pričakovala, precej skomercializiran, saj na vsakem koraku lahko nekaj kupiš in če nimaš otrok vzgojenih na takšen način, da ne tečnarijo za vsako stvar, se ti lahko kar zmeša. Ker je na vsakem koncu nekaj, kar tvoji otroci nujno potrebujejo.  

Spoznali smo Božička. JUPI!

Ko smo končali, imajo tudi predstave, palčki plešejo, najboljša atrakcija pa nam je bila simulacija Božičkovih sani. Dejansko sedeš na Božičkove sani in potem dobiš 3D očala in greš na pot. Ta virtualni svet je res tako dobro narejen, da je noro. Res imaš občutek, da si na saneh, da si res nad New Yorkom, res nad Londonom, kot da res zemljo gledaš od daleč. Res noro, noro, noro … Tako smo bili vsi, odrasli in otroci, navdušeni nad to simulacijo, da smo šli v nedeljo še enkrat. 

Do naslednje dogodivščine smo imeli potem še uro časa, ki smo jo izkoristili za to, da smo se šli malo pogreti ;). In ta dogodivščina je bil obisk hotela iz ledu! V organizaciji Kompasa so nas namreč odpeljali v Snowman World in Ice Snow Hotel. Hotel, ki je cel narejen iz ledu, je nekaj fantastičnega. Hotelske sobe iz ledu, restavracija iz ledu in snega, prav neverjetno. Navdušeno smo opazovali in si ga ogledovali, ampak smo se vsi strinjali, da v njem ravno prespali pa ne bi. Ledeni hotel pač ne more biti ogrevan. Vsepovsod so kože, ampak si ne predstavljam, da bi vso noč tam spala. 

V ledenem hotelu je … Ledeno!

Večino časa smo preživeli v temi, saj je dan zelo kratek. Ob 8h ali 9h zjutraj se zbudiš v čisto temo, daniti  se začne nekje po 10h, dan pa potem traja recimo od 11h do 14h. Ob 14:30 se že mrači in ob 15h je že čista, trda, trda tema, kot pri nas ob 20h zvečer. Je pa to vseeno nekaj posebnega, tudi zato, ker so povsod po mestecu lučke in sneg, kar vse skupaj naredi še bolj čarobno izkušnjo. 

Naslednji dan smo šli v park, kjer imajo jelene in haskije. Šli smo se voziti z jeleni in tudi s haskiji. To so tisti pravi Božičkovi jelenčki in lahko si jih božal, se z njimi slikal. Jeleni pod vprego ne trpijo, kar sem preverila najprej. Torej jeleni, losi, ogromni zajci, veverice, to vse boste videli po centru Rovaniemi-ja, saj se zna kakšna žival malce izgubiti. Res spet zelo pravljični prizori. Vožnja je bila res super, te pa oblečejo v posebne kombinezone, da te ne zebe preveč.

Božiček nas je pozdravil v slovenščini

Pot smo nadaljevali v Santa Claus Village, kjer so Božičkova pisarna, Božičkova pošta, nekateri pravijo, da je tukaj glavni Božiček, nekateri pravijo, da je v Santa Parku glavni Božiček. Mnenja so deljena, dejstvo pa je, da je tukaj v Santa Village-u absolutno prevelika gneča in si Božiček zate vzame zelo malo časa. Ena mamica mi je tako razlagala, da si je za fotografiranje z njenima otrokoma vzel minuto, en otrok je gledal v levo, drugi v desno in na koncu je bila fotografija neuporabna.

Čakanje nanj je bilo dolgo, smo bili pa navdušeni, kako nas je pozdravil “Dober dan, dober dan,” v zelo lepi slovenščini in moji hčerki je v hipu prepričal, da je on tisti pravi Božiček:). To je za nas res en super spomin.

Ko te Božiček pozdravi v slovenskem jeziku …

V Santa Village-u imaš res kaj za početi, lahko se sankaš, prečkaš Severni in Južni pol, potem so tudi tobogani, imaš pa tudi možnost, da se pelješ kakšen krog z jelenčki, imaš kurišča, da si malo pogreješ roke. Tam je tudi Mrs. Santa Claus in njena hiša, v kateri so razne predstave in palčki. Res eno pravo, oh in sploh doživetje. Mi smo zelo uživali.

Pozno zvečer so nam s Kompasa organizirali še eno doživetje, in sicer smo šli z motornimi sanmi iskati Severni sij. Najprej se pelješ 40 minut do gozda, potem greš pa še enkrat toliko po gozdu. Sredi ničesar si, vse je belo, luna se vidi, neprestano imaš tam občutek, da je polna luna. Sem gledala na aplikaciji, če je res polna luna, ampak ni bila, ker imaš občutek, da je. Res neverjetno, ker imaš občutek, da je naša luna drugačna. Tam smo imeli kočo, kjer smo pekli penice in klobase, dejansko sredi ničesar. V koči smo kuhali tudi čaj, gledali v nebo in res je bil poseben večer. Poslušali smo tudi glasbo, ker smo imeli s sabo JBL zvočnik. Res je bilo WOOOWW in potem smo prišli pozno domov, tako da smo popadali v postelje. 

V nedeljo pa smo si vzeli dan bolj na počasi in smo šli vse tisto, kar nam je bilo zanimivo, pogledati in doživeti še enkrat. V ponedeljek zgodaj zjutraj pa smo se odpravil proti domu in pozno popoldan smo že bili v Brežicah. 

Naše potovanje je bilo res fantastično in to bodo eni čudoviti spomini. Jaz sem svojo fotoknjigo že začela sestavljati. Ali se bosta dekleti tega spominjali do konca življenja, tega ne vem, ampak jaz se bom zagotovo. To je ena taka pravljica, ki se jo splača enkrat v življenju doživeti. Dejstvo pa je, da so cene res visoke in ti takšno potovanje precej izprazni denarnico. Če nisi res premožen, je potrebno kar varčevati, da doživiš eno takšno 4-dnevno potovanje kot smo ga doživeli mi. 

Komentirajte

Vsak petek našim bralkam, ki so prijavljene v novičke Nepremagljive, pripravimo ekskluzivno vsebino, ki jo prejmejo izključno samo prijavljene bralke, na svoj email naslov. 

Differo d.o.o., 2020 Nepremagljiva.si - ISSN 2712-6285, vse pravice pridržane
Pogoji poslovanja - Piškotki

S tem, ko uporabljate spletno mesto, dovoljujete uporabo piškotkov v skladu z našo politiko varovanja zasebnosti. Preberi več
Se strinjam