Vsi vemo, da je Nina Gazibara slovenska manekenka, fotomodel in televizijska voditeljica, ki velja za legendo slovenskega manekenstva. Zaznamovala je sedemdeseta in osemdeseta leta in delala za mnoge priznane znamke.

Preden je postala manekenka, je delala kot vzgojiteljica v vrtcu, sodelovala je pri snemanju TV oddaj, vodila manekenske tečaje in statirala v filmih. V mladosti se ni vedno počutil lepo, izdala nam je, zakaj in kaj se je spremenilo. 1972 je postala Miss Slovenije za Miss Jugoslavije, kjer je postala druga spremljevalka. Profesionalni model je bila do svojega 40. leta, upokojila pa se je po dopolnjenem 60. letu, čeprav jo še danes vabijo na modne revije. Zaupala nam je svoje lepotne skrivnosti in česa se je v svoji bogati karieri naučila. Izdala nam je, zakaj ne uporablja več rdeče šminke in povedala tudi, kakšno hrano uživa in ali kuha.

Najprej me zanima, ali že celo življenje skrbite za svojo kožo ali je to postala rutina po neki dopolnjeni starosti?

To sem si zelo vzela k srcu, ko sem hodila na manekenski tečaj. Takrat so nas najprej udarili na higieno, da se doma umivamo, smo pobrite, in tako naprej. Šminko zvečer obvezno odstraniti, ker se koža ponoči obnavlja in jaz sem to takrat vzela za redno. Lahko bi rekla, da sem od takrat temu res posvetila pozornost. 

Greste kdaj spat s šminko?

Od takrat res v življenju nisem šla spat s šminko. Ne glede na to, koliko je ura. Če sem prišla domov, ne vem, kako utrujena, sredi noči ali zjutraj, ko sem potovala in delala v Avstriji, vedno sem si umila obraz.

Čiščenje obraza je torej zelo pomembno. Kakšna pa je vaša rutina čiščenja obraza?

Včasih v 60 letih smo si obraz čistili s čistilnim mlekom, ampak so me pekle oči. Maskaro je bilo z mlekom malo težje odstraniti. Takrat se je na trgu pojavilo eno olje, v majhnih stekleničkah, znamka je bila Helena Rubinstein in bilo je zelo drago. Znamka se je plačala, ker ni vseeno, katero olje ali znamko kupiš, saj to vemo. Šminka za 3 evre ali šminka za 50 evrov.

To olje sem nekajkrat kupila, ampak sem rekla, da je to predrago. To malo stekleničko sem hitro porabila, zato sem začela malo gledati po lekarnah in drugje, kaj bi lahko bilo primerno. Seveda sem našla, da lahko kupim večjo dozo. Prebrala sem tudi kaj že v časopisu, ker ni bilo toliko informacij, kot jih je danes. Ko na internetu dobiš vse podatke, od sestave naprej. V časopisu sem tako prebrala, katera olja so dobra za kožo in sem začela uporabljati tudi druga olja, največkrat mandljevo. 

Ga uporabljate še danes?

Z njim si najprej očistim obraz, da ne vlečem ličil zlasti maskare okoli oči, ker je ta koža nežna. Potem s kakšno micelarno vodico odstranim to maščobo. Prej sem uporabljala tonik, ki ga sedaj ne uporabljam več. Sedaj uporabljam hidrolat za osvežitev. Potem sem včasih dala kremo pa puder in tako naprej. 

Pred 20 leti pa ste imeli s kožo velike težave …

Ja, čez noč sem zbolela za nekim dermatitisom. Takrat sem bila zelo zaposlena, bila sem v službi, imela sem oddajo o modi Sijaj in nekaj mesecev sem bila zatekla, vsa v izpuščajih. Dobesedno sem letala okrog, zamenjala sem tri dermatologe, ki so pregledali vse, ampak mi niso našli nič. Rekli so le, da je to verjetno atopični dermatitis. Tako da sem potem sama testirala hrano, najprej 14 dni ne ješ jajc, potem mleka in tako naprej. Nič ni pomagalo in jaz sem takšna hodila v službo, ker to ni bil razlog za bolniško odsotnost, da bi se hitro uredilo. Vsi so me gledali. Doma imam na videokasetah še posnetke. Vsi so me tudi spraševali, kaj je, ker sem bila vsa zabuhla, kot bi si dala v cel obraz polnila. To obdobje je bilo res grozno.

Pa je zadeva sama izzvenela ali ste našli rešitev?

V lekarni sem eni magistri dobesedno jokala, da moja koža ne prenese nič drugega kot olje. Mandljevo, arganovo, ki sem si ga na začetku nosila iz Maroka, pa olje vrtnic, kar sem odkrila še kasneje. 

Težava pa je bila, ker sem bila v službi, imela sem veliko opravkov. Takrat je bil še SDK, kamor sem hodila vsak drugi dan, pa na banko, ker sem bila tajnica v zasebnem podjetju. Takrat sem imela tudi oddaje, tečaje manekenstva, organizirala sem modne revije … To res ni šlo, da bi dala puder na naoljeno kožo. To ni nič držalo, tako da sem v lekarni res dobesedno jokala. Nato mi je le rekla, da mi bo naredila kremo iz mandljevega olja, evcerina, prečiščene vode, nekaj vitaminčkov in to kremo občasno uporabljam še danes. Zlasti za suha usta, sedaj, ko sem starejša, in to je edina krema, ki me ne moti, uporabljam jo pa že 20 let.

Recept pa se je tudi selil z vami.

Ja, imeli so ga v lekarni. Ker sem se preselila, sem zamenjala lekarno. Seveda so mi ponujali svojo mandljevo kremo, ampak mi jo naredijo po receptu, ki sem jim ga dala. Na Jesenicah mi jo delajo in kupim jo dvakrat na leto. Embalaža je majhna, ker nima konzervansov in ni hermetično zaprta, jo hranim na spodnji polici hladilnika. Uporabljam jo občasno ali pa jo mešam z drugimi naravnimi kremami. 

Kaj pa naravne kreme pred 20 leti?

Včasih sem jih iskala, ampak jih ni bilo ali pa so mi bile premalo mastne. Jaz imam zelo suho kožo, sedaj ko sem starejša pa sploh, kar je normalno. Starejše ženske imamo več ali manj suho kožo. Rekla pa sem si, da ne morem ostati samo na tej kremi in sem začela iskati naravne kreme. Zelo sem se zanimala, tako da sem iskala po spletu, brala, kar sem našla. Potem pa so naravne kreme začele prihajati in jih imamo ogromno. Sčasoma sem tako prešla na naravno kozmetiko. Vse, tudi naravno barvo za lase. Ker imam nekaj sivih las na vrhu glave, ni jih veliko, si jih občasno pobarvam. Na prečki se malo vidijo, ampak jih res ni veliko. Ko pa bodo bolj sivi, si jih bom pa pustila, ker se mi več ne ljubi barvati. 

Izdajte mi en enostaven trik, ki lahko naredi veliko spremembo.

Kot prvo bi rekla, da sem se v 70 letih, ko so nas začeli ličiti profesionalci, takrat v Zagrebu, naučila, da vsak puder ni za vsako polt. Takrat mi je tisti, ki me je ličil, rekel, večinoma je uporabljal dve ali tri vrste pudrov, ki so bili vsi bolj rozikasti – roza barve, da je moja polt bolj olivna. Tudi moje oči so bolj azijatske, po očetu pa imam olivno kožo. Takrat ni bilo takšne izbire in toliko odtenkov kot danes. Povedal mi je, da mora nekaj drugega ugotoviti, ker mi rozikasti pudri niso pristajali in je bila grozno velika razlika med mojo poltjo in barvo pudra. Spomnim se, da je takrat mešal pudre in vem, kaj vse še ne. Potem se pa je pri nas končno pojavil tudi puder, ki je imel odtenke za olivno polt. Prva stvar, ki sem se jo naučila, je, da moram paziti, kateri odtenek pudra izberem. 

Najti je treba pravi odtenek pudra. So vas še česa naučili?

Ko so me ličili, so oni ugotovili, kaj mi pristaja in kaj ne. Na majhnih očeh je bilo treba poudariti, to kar imam, tako da so bile to mačje oči. Takrat še ni bilo osvetljevalcev in vsega, tako da so to delali sami. Na fotografijah je bilo to videti kot mora, saj so ugotovili, da mora biti pod očmi svetleje in ne vem, kaj še vse. 

Naučili so me tudi, da mi ni pristajala vsaka barva za usta. Tudi rdečilo za lica ni vsako pravo. Vizažist me je prvi naučil vseh teh zadev, na katere moram paziti, ker imam drugačno kožo in obliko oči. Kasneje, ko so prišli osvetljevalci in vsa kozmetika, ki je danes na voljo. Vse si lahko pogledaš tudi na videih. Kupila sem si seveda tudi osvetljevalec, da izvedeš kakšen trik z osvetlitvijo določenih delov.

Ko vas spremljamo v medijih, bi rekli, da niste obremenjeni z videzom. Deluje, kot da je za vas to vse lahkotno. Je to res?

Včasih smo se šminkali močneje, kar mlad obraz prenese. Z leti, po 55. letu pa sem popolnoma opustila rdečo šminko, ker me dela grobo. Tudi močno šminko za oči sem opustila, razen zvečer. To na starejši ženski, ko so gubice, sence, koža se začne povešati, da enostavno mi več ne pristaja. Močna ličila so me delala grobo, tako da jaz zelo ličila uporabljam zelo rahlo. Toliko, da kožo osvežim. Ne delam si več črnih oči. Umetne trepalnice mi nikoli niso sedle, ker imam majhne oči. Včasih so bile še bolj grobe, debele in velike, ni bilo teh tankih in kakovostnih, kot so na voljo danes. Sem jih zelo redko uporabljala tudi v 70 in 80 letih, ko sem delala. Raje sem si jih trikrat namazala. Danes si jih dam zelo redko, pa še to takšne tanke, ker »metle« meni čisto pokrijejo oči. 

Bi rekli, da lepota prihaja tudi od znotraj? Kaj ješ, piješ, kako živiš … Se tudi to pokaže na videzu ženske?

Zagotovo, da. Veliko sem brala o tem, ker ni vse, kar daš nase, ampak gre tudi od znotraj. Jaz sem celo življenje živela dokaj zdravo. V tistih časih ni bilo toliko prehrane na hitro, mogoče kakšne hrenovke, ki si jih dobil na cesti. Po pico si moral v picerijo, ko se je najprej pojavila. Ker nikoli nismo vedeli, koliko časa bodo trajale probe, generalke, vaje za revijo, smo takrat imele hrano in prigrizke s sabo. Včasih si kosilo preskočil in si jedel »KOčerjo«, kot jaz temu pravim. To je kosilo in večerja skupaj. Navadile smo se, da s sabo nosimo jogurte, kakšno trdo sadje, kot so jabolka in hruške, tudi kakšen prigrizek. Jaz se nisem nikoli basala s kakšnimi sendviči in procesirano hrano. Te otroci danes pojedo zelo veliko. Tega takrat ni bilo toliko. 

Kot otrok ste bili precej neješči. Kako pa je bilo s tem kasneje? Danes jeste meso?

Ja, kot otrok sem bila zelo neješča, preživele sem z minimalno mesa, ker ga nisem marala. Včasih je bilo meso bolj žilavo in jaz tega nisem mogla pregrizniti. Mogoče kakšnega piščanca, če mi ga je mama pripravila. Po 20. letu pa sem začela jesti vse. 

Uživate v hrani?

Bolj sem stara, bolj sem začela v hrani uživati. Je rekla mama, da sem kot otrok preživela na solati, sadju, zelenjavi in krompirju.

• 

• 

• 

Kaj bi svetovali našim Nepremagljivim, ki imajo skrbi glede videza, staranja, glede sprememb, ki pridejo z leti?

Jaz bi mladim puncam najprej namenila grajo. Ker ko vidim mlade punce, pri dnevni svetlobi, ki imajo umetne trepalnice, pol kilograma pudra, »našopana« usta in ne vem, kaj še vse. Vse to že pri 20 ali 30, ko to še sploh ni potrebno. Mlada ženska s preveč šminke, zlasti podnevi, je videti ceneno. Videla sem jih res ogromno, ko sem imela še tečaje. So prišle na tečaj naličene, kot smo se mi naličili za modno revijo. 

Fotografija zahteva drugačno šminko. Ko so bile fotografije še črno-bele, je bilo tudi drugače. Že takrat smo jim govorili, da so videti kot lahke ženske, da to ni zanje. Ta graja ostaja še danes, ko jih vidim na cesti. Preveč so naličene, to mladi koži ne ustreza. Tako kot jaz, pri svoji starosti, moram obraz osvežiti, ne pa nekaj skrivati s pol kilograma pudra pa temnimi barvami. Manj je več in mladim to res ne pristaja, razen zvečer, ko je drugačna svetloba. 

Je nasvet torej enak tistemu, kar ste vi najprej osvojili?

Tako je. Nikoli v posteljo s šminko. Nikoli. Koža se ponoči obnavlja in počiva, zato mora biti očiščena. Ko smo potovali v Beograd, Zagreb in na sejme, smo bile po navadi po dve v sobi in veliko je bilo deklet, ki si šminke sploh niso umile z obraza. So si jo zjutraj samo malo popravile (smeh). Čiščenje je res zelo pomembno, to je prvi nasvet.

Kaj pa drugi nasvet?

Drugi pa bi bil, da poskrbite za čim večji vnos vitaminov. Jaz sem bila sploh na sadju in zelenjavi celo življenje. Jem vse, ampak meso meni ni prva stvar. Marsikdo pravi, da brez koščka mesa ni kosila, kar zame sploh ne drži. Tudi moj partner je enako kot jaz, tako da meso jeva dvakrat ali trikrat na teden. Prisegam na obilico zelenjave, ki je lahko pečena, kuhana, v juhi, na vse načine. Pravzaprav še vedno jem dokaj zdravo. Jem vse, ampak malo. Tudi žar jem in pico, ki jo imam rada. Ampak tega ni veliko in jaz sem vedno kuhala. Tudi po ločitvi in ko je šel sin od doma in sem bila sam, sem vedno kuhala.

Imam prijateljico, ki ni nikoli rada kuhala in ko je ostala sama, ni kuhala, mogoče enkrat na teden, ker se ji zanjo ni splačalo, tako da je jedla zunaj. Ni se ji ljubilo kuhati samo za eno osebo. Jaz tega nisem nikoli počela, ker sem rekla, da na sendvičih in neki kupljeni pripravljeni hrani ne bom živela. 

Ko sem vas klicala, kdaj bi naredili intervju, ste rekli, da dopoldan, ker potem že kuhate kosilo. Kuhate še danes vsak dan?

S partnerjem kuhava vsak dan, ali jaz ali on, ker tudi dobro kuha. Tako da vedno kuhava in zaradi lenobe nisva na hitri ali pripravljeni hrani.

Nekje sem prebrala, da se v mladosti niste počutili lepo. Je to res? Kdaj se je to spremenilo?

Tako bom povedala, vsaka mlada punca, naj bo še tako lepa, vsaka najde nekaj na sebi, kar ji ni všeč. Sem tega veliko videla tudi na drugih. Takšne stvari, ki te motijo, je enostavno treba skriti. Ti za to veš in enostavno prikriješ. Jaz imam med stegni luknjo, nekatere imajo ravne noge, in sem se pred ogledalom lepo naučila, kako se postaviti, da to zakrijem. In tudi, kako kratko mora biti krilo, da lahko prikrijem. 

Kot otrok ste plesali tudi balet in to ste s pridom izkoristili kasneje v manekenski karieri. 

Balet sem kot otrok plesala tri leta, ampak s svojimi ambicijami o petju in plesu, kar imam blazno rada, ni šlo. Takrat mi je učiteljica rekla, da ne bom nikoli balerina ali plesalka, ker bom imela težave z nogami oziroma ploskimi stopali.

Druga stvar je pa še bila, da tudi takrat, ko vse mlade punce z lahkoto naredijo špago, jaz tega nisem mogla, ker sem imela zelo močne vezi. Tudi zdravnik je potrdil, da imam tako močne vezi, ker noge res nisem mogla čisto iztegniti. To je bil razlog, da so plesne ambicije splavale po vodi. Mi je pa to potem dobro ostalo za vsa slikanja in snemanja, da sem dobila občutek, kako se obrniti, postaviti. Sem preštudirala vse skupaj tudi pred ogledalom, s katere strani, kaj moram skriti. Vsaka ženska bi morala ugotoviti svoje močne poteze. Ne gledati drugih, ker smo vse različne. Pogledaš, kaj poudariti z obleko, kaj skriti …