Ravno ta trenutek, medtem ko to berete, je nekdo doživel poškodbo hrbtenjače in bo paraliziran. To pomeni: brez občutka v nogah in, v najslabšem primeru, brez občutka v rokah ali dlaneh.
Imobilnost. Nenehna odvisnost od pomoči drugih. Dobrodelna fundacija Wings for Life podpira vrhunske raziskave po vsem svetu. Njihov končni cilj: odkriti zdravilo za poškodbo hrbtenjače. Danes se bom pogovarjala z Matejo Pintar, ki pri teku Wings for Life World Run sodeluje kot del ekipe, ima pa tudi sama zanimivo zgodbo.
Globalni tek Wings for Life World Run bo v letu 2023 ponovno potekal v Ljubljani. Datum teka pa je 7. maj, in sicer ob 13.00. Z udeležbo na teku Wings for Life World Run počnete nekaj dobrega. 100 odstotkov vaših startnin in donacij je namreč namenjenih raziskavam poškodbe hrbtenjače. To omogoča Red Bull, ki skupaj s partnerji krije vse administrativne stroške. Več informacij pa najdete na spodnji povezavi: https://www.wingsforlifeworldrun.com/sl/locations/slovenia.
Pa začnimo z Matejino zgodbo …
Na družinskem izletu ste padli, nedolžen padec, in potem se je vse spremenilo. Kaj bi rekli, da je bilo za vas takrat najtežje? Verjetno pa ste potrebovali veliko volje in moči, da vas poškodba ni ustavila. Od kod ste črpali moč?
Najtežje je bilo najbrž to, da se ti življenje naenkrat obrne na glavo in da ne veš, kako bo to videti v prihodnosti. Veliko stvari se je treba naučiti na novo, nekaterih, ki so ti bile prej samoumevne, ne moreš več početi itd. Meni osebno je bilo po prehodnem rehabilitacijskem obdobju najpomembnejše, da postanem čim bolj samostojna in pa da se ponovno začnem ukvarjati s športom. Predvsem sem se poskušala osredotočati na ponovno zgraditev svojega življenja namesto na vse tisto, kar mi je bilo po nesreči onemogočeno. V težkih trenutkih sem želela ostati močna tudi zaradi svoje družine, ki je verjetno pogosto zaradi moje nesreče trpela še bolj kot jaz.
Bi rekli, da vas je ta izkušnja naučila novih stvari? Na katere stvari gledate drugače od poškodbe?
Ja, kot rečeno si se v tako novih okoliščinah, če želiš iz njih potegniti kar največ, nekako kar prisiljen naučiti marsičesa novega, zame pa je bilo to že zaradi najstniških let, v katerih se mi je nesreča pripetila, zelo formativno obdobje – kar se mi sedaj, ko gledam nazaj, zdi pravzaprav pozitivno, saj sem bila morda nekoliko bolj ‘prilagodljiva’ kot bi bila morda pozneje. Težko bi pa rekla, da je moja poškodba zares spremenila moj pogled na karkoli, od nekdaj sem verjela v to, da se je treba truditi iz sebe potegniti najboljše, biti samostojen, poiskati pravo motivacijo v življenju … morda je zaradi moje poškodbe vse to prišlo samo še toliko bolj do izraza in pa sem bila že takrat ‘prisiljena’ odrasti nekoliko prej.
Na invalidskem vozičku ste se leta 2018 tudi poročili in plesali. Lahko bi rekli, da živite pravo ljubezensko pravljico.
No, ne vem, če bi sama katerokoli pravo dolgotrajno zvezo ali zakon ravno opisala kot pravljico. Tudi to je nekaj, za kar se je treba truditi skupaj s partnerjem in iskati skupne poti. Bi pa zagotovo rekla, da nama s Petrom zaenkrat, po skoraj 10 letih zveze in petih zakona, gre kar dobro in da je moje življenje z njim in zaradi njega lepše.
Niste pa le žena. V namiznem tenisu ste osvojili tudi zlato paraolimpijsko kolajno. S čim vse se še ukvarjate? Ste namreč zelo aktivni.
Ja, moja namiznoteniška kariera, v kateri sem med drugim osvojila tudi omenjeno zlato in še eno bronasto paralimpijsko medaljo, se je začela že zelo kmalu po poškodbi, zaključila pa na žalost že pred desetimi leti zaradi drugačnih poškodb. Po poklicu sem sicer prevajalka za angleščino in nemščino in nekaj časa po športni upokojitvi sem delala na Namiznoteniški zvezi Slovenije. Sedaj sem sicer uradno zaradi zdravstvenih težav invalidsko upokojena tudi v poklicnem smislu, se pa seveda trudim ostajati aktivna tako fizično kot profesionalno. Na fizičnem področju predvsem s kondicijskimi treningi, fizioterapijami, kolesarjenjem in plavanjem, drugače pa občasno prevajam in vodim/moderiram prireditve za Slovenski paralimpijski komite in pa kot komentatorka sodelujem pri prenosih paranamiznoteniških tekmovanj: za mednarodno televizijo OBS sem tako delala na Paralimpijskih igrah v Tokiu, lani pa tudi na svetovnem prvenstvu v para namiznem tenisu v Španiji za Mednarodno namiznoteniško zvezo.
Kako pa ste se pridružili Dobrodelni fundaciji Wings for Life? Kaj vam sodelovanje z njimi pomeni.
Moj oče je navdušen tekač in je sodeloval že na prvem WFL teku v Ljubljani, nato je v krogu naše družine in prijateljev postalo to kar nekakšna tradicija. Ko se je tek ‘odprl’ tudi za udeležence na invalidskih vozičkih, sva se ga udeležila skupaj z možem, ki me je med tekom pred fotografom poljubil – fotografija je nepričakovano zakrožila po svetu in tako so me ‘našli’ tudi slovenski organizatorji ter povabili k ambasadorstvu, kar sem seveda z veseljem sprejela, saj se me namen teka osebno dotika. Poleg tega, da gredo sredstva za dober namen, pa je tudi sama prireditev nekaj posebnega, zabavna in združujoča, tako da sem vedno z največjim veseljem zraven.
Kaj bi rekli našim Nepremagljivim, zakaj sodelovati na tako plemenitem teku, kot je Wings for Life World Run?
Kot smo omenili že zgoraj: vsa sredstva gredo v dober namen in tudi že dajejo prve konkretne rezultate; poleg tega, da je tek zelo zdrava oblika gibanja in lahko udeležba na prireditvi služi kot dodatna motivacija, pa je sama prireditev namenjena tudi zabavi in druženju, saj se je lahko udeleži prav vsak ne glede na svojo tekaško pripravljenost in tako postane del globalnega dogodka.
Nepremagljive, letos tudi me tečemo na Wings for Life World Run teku in smo dobrodelne. Tek pa je seveda več kot le to, saj gre tudi za druženje in lepo izkušnjo. Več informacij in povezava do prijave: https://www.wingsforlifeworldrun.com/sl/locations/slovenia.
FOTO: Samo Vidic for Wings for Life World Run, Jure Makovec for Wings for Life World Run, Siniša Kanižaj for Wings for Life World Run
