Najprej naj vam povem, da niste edini. Izgorelost, zaradi starševstva, je danes pojav, ki je prisoten povsod po svetu.

Po več kot letu in pol krmarjenja z neznankami in zaprtju šol ter vrtcev, je treba vedeti tudi, da izgorelost ne bo izpuhtela v trenutku, čeprav so se otroci vrnili v šole in vrtce. Pomembno pa je, da se tovrstna izgorelost ne kopiči več in zato je tukaj nekaj orodij, ki vam bodo pomagala. 

Je ravnovesje med službo in zasebnim življenjem mogoče?

V raziskavi so ugotovili, da je pojem ravnovesja med službo in zasebnim življenjem zmota. Zakaj? Pričakovanje, da je vse narejeno, pomeni, da se je potrebno žrtvovati in zato prva skozi okno odleti ravno skrb zase. Ustreznejši izraz bi zato bil, integracija in ne ravnovesje, saj je takoj jasno, da je prizadevanje za ravnovesje bolj perfekcionistična iluzija, zaradi katere smo razočarani in utrujeni. Za starše je zato zelo pomembno, da postavimo meje in damo prednost skrbi zase ter se naučimo orodij za čustveno regulacijo, da znamo najti mir v kaotični situaciji.

Zagotovo se vam je že kdaj zgodilo, da ste se skrili in zadržali na stranišču malo dlje. Delate stvari tudi v avtu in ste vajeni pomembnih klicev, ko so v ozadju risanke? Skrb zase je tako izjemno pomembna in smiselno je, da si vzamemo odmor. Ko krivda nastane, zaradi načrtovanja kave s prijateljico ali časa za vadbo, ne pozabite, da to ni sebično dejanje, ampak pomembno dejanje skrbi za vso družino.

Kako si vzamete čas zase, ko se vam zdi, da ga nimate?

Meje med poklicnim in domačim življenjem so popolnoma zabrisane in zdi se, kot da vsi delajo 24 ur na dan brez fizičnih ali čustvenih prekinitev. Ni čudno, da se vsi počutijo izžeto in so izgoreli. Priporočamo, da si rečete, to je mojih 10 minut. Ni nam treba delati dolgih odmorov, morajo pa biti smiselni – razmišljajte o kakovosti, ne o količini. Tu so osnovna pravila: brez zaslonov in brez načrtovanja naslednjega obroka ali srečanja. 

Vzemite si deset minut, da ponastavite živčni sistem in obnovite fokus. Če si boste vsak dan dosledno vzeli 10 minut zase, boste opazili razliko. Razmislite o sprehodu, privoščite si skodelico kave na terasi ali se razmigajte ob najljubši glasbi. 

Če smo dosledni, naši možgani in živčni sistem ne potrebujejo veliko za ponastavitev. Ko kar naprej gremo, gremo, dokler ne pademo ali omagamo, postane toliko težje, da odskočimo iz izgorelosti. Raziskave kažejo, da če te odmore načrtujemo, si jih najverjetneje tudi vzamemo.

Kje začnete sproščati pritisk, ko čutite starševsko izgorelost?

Starši, ki delajo, potrebujejo ustrezno podporo. Za starše je bolj kot kdajkoli prej pomembno, da si postavijo meje v svojem času: čas zase, čas za otroke, čas stran od računalnika. Ko so vse meje zabrisane, moramo znova potegniti črto. Ne glede na vaš položaj, je potreba po mejah univerzalna. Sprva jih ni enostavno postaviti ali obdržati, vendar se izplačajo, če se lahko spoprimete z nelagodjem, ko v svoji družini uvedete nekaj novega. Ključ do tega je določiti urnik in se ga držati. Načrtujte 10 minut zase in uspelo vam bo. 

Kako se pogajate o urniku, ko ni meje med službo in domom?

Vsa družinska okolja so različna in še vedno vas veliko dela od doma. Nekatere družine imajo na razpolago ogromno prostora, ne da bi pri tem motili ostale družinske člane. Drugi uporabljajo kopalnico za pomembna delovna srečanja. Ne glede na to, kako se doma pogajate o službi in šoli, priporočamo urnik za vzpostavitev miru v družini.

To omogoča vsem, da vedo, kaj lahko pričakujejo, na primer prebujanje in čas za spanje, obroke in šolo ter čas zase. Ko se tega držimo vseh sedem dni v tednu, sčasoma postane norma. Urniki ustvarjajo predvidljivost, predvidljivost pa ustvarja mir v živčnem sistemu naših otrok in tudi v našem. V času, ko je v zunanjem svetu toliko negotovega, redna rutina v naše družine prinaša tolažbo in mir.

Kaj pa občutek krivde?

Eden od načinov, kako ublažiti svojo krivdo, je, da se obrnemo na razum in racionalno razmišljanje, ki podpirata naše odločitve. Številne psihološke raziskave ugotavljajo, da je kakovost časa, ki ga preživimo z otroki, bolj vplivna, kot čas, ki ga preživimo z njimi.

Kaj torej mislimo s kakovostnim časom? Kvaliteten čas ni nič posebnega: tihi, vmesni trenutki družinskega življenja opravljajo resnično delo družinskega povezovanja-vsakodnevne, nestrukturirane dejavnosti, ki zahtevajo prisotnost.

To je zavestno kakovosten čas. Pravzaprav so raziskovalci ugotovili, da otroci te redne trenutke cenijo bolj kot tiste načrtovane zabavne izlete. Ko načrtujete dan, naredite prostor za svojega otroka. Ko je ta čas vnaprej načrtovan in dosleden, starši in otroci čez dan doživijo več povezanosti in sodelovanja.

Osnovna pravila: brez usmerjanja, brez popravljanja, samo povezovanje. Otrok naj se odloči, kaj želi početi, vi pa uživajte z njim. Poskusite vključiti dotik, stiskanje, smeh ali celo ples in petje.

Kaj pa starši, ki se trudijo odložiti delo?

Upoštevati moramo krivdo, ki gre tudi v drugo smer. Opazite, ko impulz udari, da takoj odprete e-pošto ali sporočilo? Prepoznajte ta impulz in se ustavite, da si dovolite, da se odzovete premišljeno. Če imate težave pri upočasnitvi, poskusite nekajkrat globoko vdihniti.

In če ste starš, ki se počuti krivega, ko hiša ni pospravljena, preverite, ali si lahko dovolite, da pustite postelje nepostlane in posodo nepomito. Vadite, da se stvari lahko enostavno odrežejo.

Velik del tega, kar vpliva na krivdo staršev, je ideja, da niste dovolj na razpolago za svoje otroke in niste dovolj na razpolago za svoje delo, tudi če ste vsako minuto doma. Ko se naučimo prepoznati in se odzvati na ta notranji glas v sebi, postanemo bolj sposobni narediti kakovostne odmore, ki so tako bistveni za naše dobro počutje in zdravo pamet.

Ne pozabite, drage Nepremagljive: to je mojih 10 minut in hitro boste lažje zadihale.