Sem mama, učiteljica pilatesa, ženstvenega plesa ob drogu in iskalka miru v objemu narave in mrzlih voda.

‘Ljubezen’ do mrzle vode se je začela pred dvajsetimi leti z mrzlo prho. Pred tem me je nenehno zeblo in težko sem se na primer kopala v morju, če ni imelo vsaj 23 stopinj. Prhati z mrzlo vodo sem pričela po savnanju in počasi spoznavala, da mi dvigne pritisk, saj imam precej nizkega. Poleg tega sem se po tem odlično počutila in predvsem mi je bilo toplo. Nisem izvajala nobenih posebnih dihalnih tehnik, le odločila sem se, da potrebujem spremembo.

Brala sem in govorili so mi, naj pričnem pri nogah. A kaj, ko tudi knjige rada začnem brati pri koncu, tako sem začela prhanje z mrzlo vodo kar na prsnem košu in počasi prehajala na trebuh in noge. Večkrat me sprašujejo, zakaj. Pravzaprav nimam natančenga odgovora, kot bi me nekaj poklicalo, da to potrebujem, da se umirim in začnem mirno dihati. Srce sprva bije hitreje, a se umiri, enako kot dihanje. 

Potem sem začela raziskovati naprej. Veliko sem prebirala o dihanju in se poskušala s telesno vadbo povezovati s svojim središčem. Vendar se nekako nisem znala, vedno me je premaknil zunanji svet, kot da si ne bi želela priti k sebi.

Nikomur se ne dokazujem

• 

• 

Potem pa je prišlo obdobje v mojem osebnem življenju, ko sem se popolnoma čustveno in telesno sesula. Zapustil me je mož in mesece sem samo bila. Nisem potrebovala narave, športa, hrane, le tišino in domačo teraso. Z dr. Milanom Hosto sem se učila integralnega dihanja, pri katerem sem doživljala masikatere občutke, vendar sem potrebovala še nekaj več. Milan me je naučil, naj diham le na nos, da prebujam svoje naravno dihanje in ne mučim telesa z globokim vdihom in izdihom. Pogum, stres, odločitev … Ne vem, le nekega poletnega dne sem skočila v jezero Jasna. Šok, bolečina, strah, presenečenje in na koncu svoboda … No, ni bila najboljša odločitev.

Srečam se s svojim najglobjim mirom in tišino. Občutim prostor brez časa in predvsem brez bolečine.

Sedaj iščem naprej. Svoj mir, svoj prostor in predvsem veliko mero hvaležnosti naravi, da sem. Nikakor več ne skačem in nikoli se nikomur ne dokazujem.

Iščem različne vode, ne merim temperature voda ali ozračja. Le čutim in zaupam. Na začetku opazujem naravo, hodim in se umirim z dihanjem.

V vode hodim sama. Srečam se s svojim najglobjim mirom in tišino. Občutim prostor brez časa in predvsem brez bolečine. Kot bi hkrati vse umrlo in bilo živo.

V vodi ostanem nekaj minut. Nikakor ne tekmujem s časom ali s seboj. 

Zaupam naravi in sebi. Ne plavam, le sedim in zaprem oči.

Sedaj sem pripravljena, da bom vodila v mrzle vode tudi druge. Pripravljena sem, da mi lahko zaupajo, da to ni tekma ali dokazovanje.

Pri vsem gibanju, prehrani in kopanju v mrzlih vodah sem zmerna. Nekako iščem sinergijo in dopolnjevanje med vsem. Vedno ohranjam previdnost in spoštovanje. 

Katere so koristi prhanja in ‘namakanja’ v mrzli vodi?

• Boljše počutje,
• boljša imunost – sama že dolgo ne poznam bolezni in prehlada,
• pospešuje cirkulacijo,
• koži vrača prožnost,
• pomaga pri premagovanju stresa,
• spodbuja vračanje k sebi.

Vendar previdno vsi, ki imate težave s srcem, ožiljem ali prekomernim stresom.