To je slovenska knjiga, ki je zares darilo našim otrokom!

Nepremagljive imamo rade dobre knjige, še raje pa jih predstavimo vam, saj se nam zdi pomembno, da vsi skupaj čim več beremo. Izredno pa nas veseli, da obstajajo knjige, ki nam vlivajo ljubezen do življenja in pravljice, ki cenijo otroke. 

Čas je, da spoznate knjižni prvenec zbirke Umologi, ki je pravljica, z naslovom Gora, ki je ujela oblak. Lahko rečemo, da boste spoznali prvo umološko pravljico za otroke. Danes je tako, da so naši otroci v nezavidljivem položaju. Vsega materialnega je morda preveč, čustveno pa smo na ta račun še vedno podhranjeni. Tudi tehnologija vsak dan bolj uravnava naš čas. Zato vam predstavljamo pravljico Gora, ki je ujela oblak. Pogovarjale smo se z umologinjo, mag. Tjašo Ravnikar. 

Najprej bi rada izvedela, kaj več o Umologiji. Pravite, da gre za medicino misli. Povejte mi prosim kaj več, kajti v tem trenutku nimam prave predstave o tem, kaj delate.

Po eni strani je zadeva zelo preprosta in pomeni točno to, na kar človek pomisli. Tako kot poznamo področje medicine za fizično telo, zdaj spoznavamo področje medicine misli, torej zdravljenja in ohranjanja zdravja našega uma. Um so naši možgani na delu (kot rad poudarja Dr. Dispenza), njihova enota dela so misli, te pa tvorijo naše miselne konstrukte in miselne naravnanosti, skratka so alfa in omega VSEGA, kar smo.

Umologinja, mag. Tjaša Ravnikar. 

Hkrati pa je to tudi najtežje vprašanje. To je približno tako, kot bi nekoga vprašali, kaj je tisto, kar ga na nekomu privlači, čeprav ni ravno »njegov tip«. Gre za tisto nekaj, na kar ne moreš pokazati s prstom, ko skušaš razložiti, zakaj hočeš biti z nekom. Prav tako imam jaz občutek, da se celotne ideologije umologije ne da predstaviti v nekaj stavkih, v primerjavah z že obstoječimi praksami in pristopi, ne da bi jo preveč poenostavila in tako razvrednotila njen pomen, doprinos ter celosten in daljnosežen učinek na posameznika in skupine, ki se z njo sreča in pobliže spozna. Umologija namreč vsebinsko in praktično združuje stvarna in nestvarna področja bivanja.

Bi rekli, da v teh časih, katerih trenutno živimo, prinašajo nove ugotovitve?

Gre predvsem za to, da se mora človek spoznati v novih razsežnostih in to je za zdaj večini še vedno znanstvena fantastika. Spoznati moramo, da so vsi vidiki človeka, ki smo jih do zdaj poznali in priznavali, pravzaprav še najmanj pomembni, v primerjavi z znanji in ugotovitvam, ki nam jih prinašajo novejši časi. In če smo bili do sedaj vajeni obiskati zdravnika, ko nas je bolelo fizično telo, strokovnjake s področja psihologije, ko smo menili in čutili, da nas stiska duša, tako že danes usvajamo zavedanje, da je naš um alfa in omega obojega. Zavedamo se, da je reševanje »izvora« naših tegob vsaj enako pomembno.

Umolog je nekdo, ki vas bo usmerjal in usposobil, da se boste CELOSTNO spravili izven obstoječih miselnih okvirjev, a hkrati vzpostavili in ohranili red, ki ga hočete ali potrebujete.

Umologija predstavlja vsebine, ki so uporabne za vsakogar. Tako za otroke kot tudi odrasle, z organiziranimi delavnicami, predavanji, izobraževanji ter tudi brezplačnimi vsebinami, pa se dotikamo prav vseh področij in tematik življenja. Je namreč skupek in izvleček pionirskih dognanj in znanj s področja nevroznanosti, epigenetike, naravne medicine, nevrolingvističnega programiranja, energijske psihologije, kvantne fizike, alternativnega reševanja sporov, psihologije, sociologije, psihoterapije itn. Osredotoča se na ideologijo, kako zavestno, z namero miselne naravnanosti reprogramirati svoje možgane in posledično spremeniti pogoje v naših telesih, da bodo ustvarjene stalne in dokončne spremembe v hoteno smer. 

Avtorica pravljice je mag. Tjaša Ravnikar, ki je tudi ustanoviteljica Umologije. Ima zalo zanimivo delo in poslanstvo. Kako bi se nam predstavili? 

Dejstvo je, da me pridobljena znanja znotraj naših meja niso prepričala in zadostila mojim »ampak kako …« in »ampak zakaj …«jem, zato sem pred že več kot desetletjem iskala znanja preko meja. Iskala sem odgovore in ozadja človeške psihologije in ugotovila, da se največja in prava znanja pravzaprav skrivajo daleč stran od mainstream ideologij, ki danes (za zdaj še) prevladujejo v našem vsakdanu. Ko sem vsa pridobljena znanja, ugotovitve, veščine in izkušnje dala na kup in jih snovala v programe za predajo ljudem, sem ugotovila, da se ne morem zbasati v noben okvir. Tako se je rodila nova ideologija Umologija.

Ljudje nismo številke, nismo statistika, nismo standardizirani vprašalniki in ne unificirani postopki.


Če ste opazili pri prvem vprašanju, nisem rekla, da vam bo umolog pomagal, temveč vas usmerjal in usposobil. To zato, ker sem trdno prepričana, da prav vsak od nas v sebi nosi vse potrebno, kar potrebuje, da vzpostavi in ohranja svoje zdravje, ravnovesje in dosega hoteno.

Vem, da bi si tega želeli, a vam ne morem podati univerzalne formule in načina dela, saj se poleg vseh pridobljenih znanj močno poslužujem poslušanja svojih občutkov in intuicije. To je nujno in pomembno, če želim strankam omogočiti sodelovanje in optimalen doprinos, ki bo NJIM pisan na kožo. Ljudje nismo številke, nismo statistika, nismo standardizirani vprašalniki in ne unificirani postopki.

Kako bi opisali svoje delo? Zagotovo to ni služba, ki bi ji rekli vsakodnevna.

Moje delo obsega namero, da ljudem prikažem človeka v novi definiciji, kaj vse človek je in kako deluje. Slednje nam šele omogoči, da na podlagi novih znanj sami sebe optimalno »upravljamo«. In zakaj je to pomembno? Preprosto zato, ker če ne upravljamo sami sebe, nas upravlja nekdo drug.

Pa da ne bo pomote. To ne pomeni, da se ne obrnemo na strokovnjaka, ki deluje na področju, ki nam predstavlja izziv. To pomeni, da se moramo zavedati, da samo on, tam, takrat in s tistim, kar ima na razpolago, največkrat ne more »celostno obdelati« naše težave. To je na nas. Da se poznamo, da si prisluhnemo in k zadevi pristopimo z več kotov. In to je tisto, kar se že moramo naučiti. Razmišljati, da moramo biti sami sebi v pomoč vsaj 90-%, Vse ostalo je zgolj podpora drugih posameznikov in strokovnjakov. 

V čem pri svojem delu najbolj uživate?

Uživam v delu z ljudmi in sukanjem misli, uživam, ko dregnem v tabuje, preživeta prepričanja in stare dogme. Svoje strasti in znanja usmerjen predvsem v delo z otroki in mladostniki ter pari. Pa najsi rešujejo svoje zveze ali se razhajajo. Poleg zasebne prakse umologinje, pa nastopam tudi kot mediatorke na Okrožnem sodišču v Ljubljani in na CSD – jih, kot trenerka mediatorjev, terapevtka RTT in po novem tudi kot pisateljica.


S kakšnim namenom je nastala pravljica? Kaj je bil največji razlog, da se je zgodila Gora, ki je ujela oblak?

Pravljica je seveda nastala zaradi otrok. V svoji klinični praksi se namreč srečujem z žalostnimi zgodbami, v katerih največja in najpogostejša postranska škoda so otroci. Tako zelo spregledani, pa tako zelo pomembni. Odrasli se bodo morali začeti pospešeno zavedati, da so otroci ogledalo njihovih življenj, in da jim s svojim, oprostite – »sranjem«, puščajo dosmrtne odtise, s katerimi se bodo morali srečevati še naslednji rodovi, dokler se ne najde zgolj en, ki se bo odločil, da stvari naredi DRUGAČE.

Ob prav vseh ne glede na to, ali je moja stranka odrasli, otrok, mladostnik ali par, pa me nemalokrat pograbi žalost, ko prepoznam, da bi se lahko tako elegantno izognili vsem takšnim in drugačnim tragedijam z zgolj drobcem znanja in nekaj svežimi pogledi. Ne gre za jedrsko znanost, gre za najbolj preproste in enostavne zakone življenja.

Kakšni so vaši cilji za naprej? Pripravljate že tudi zanimive projekte.

Zato je cilj Umologije zagotoviti podporo vsem generacijam s svojim delom in projekti. Kmalu začenjamo tudi z novimi projekti; delavnicami, predavanji, ki bodo svež in nov pristop na področju starševstva, vzgoje, odraščanja, partnerstva, ne navsezadnje odnosov nasploh. 

Pravljica pa je moje darilo otrokom in hkrati oprijemljivo orodje za starše, da usvojijo znanja, ki si jih njihovi otroci zaslužijo. Še kako pomembno je, kaj otrok »prejema« od nas, vse od trenutka, ko se »ugnezdi« v maminem trebuhu. Starše spodbujam k razmisleku, da čeprav smo tako zelo okupirani z vsem, ne smemo pozabiti upoštevati dobrobiti svojih otrok in hkrati dejstva, da ni vedno najboljše tisto, kar mi (kot NAUČENI starši) menimo, da je dobro, prav ali pomembno. 

Kakorkoli, pravljico sem napisala z ljubeznijo in za namen podpore odraščajočim generacijam, pri tem pa upoštevala vsa pravila in zakonitosti mladih, razvijajočih se možganov. 

S kakšno problematiko se ukvarja? Na kakšen način se le-ta v pravljici rešuje?

Knjigica se dotika kar nekaj ključnih področij in tem, ki jih morajo naši najmlajši usvojiti dokaj hitro, pri tem pa jim ne nudimo dovolj podpore in usmeritev. Ključne besede, kot so: osamljenost, prepiranje, pogovor, samopodoba, tekmovalnost, nagajanje, sprava, prijateljstvo, pomembnost … so pravljici dodali oznake izkušeni literati, sama pa bi izpostavila to, da se knjigica dotika problematike komunikacije, ponuja vidik nenasilne komunikacije, upoštevanja različnih bitij in mnenj, s premišljenim načinom pisanja in izborom besed bogati in omogoča pozitiven notranji samogovor ter kasneje zdravo samozavest.

Zmožnost konstruktivnega in nenasilnega izražanja svojega mnenja in posluh za drugačnega je veščina, ki jo moramo usvojiti. Usvajamo že v samih začetkih svojega življenja, zato je še kako zelo pomembno, kakšne komunikacije je otrok deležen v svojem domu, kakšno je gnezdo, kjer se uči. Lažje je otroku nuditi zdrave začetke, kot jih kasneje »prevzgajati«, še vedno pa, kot družba temeljimo na »prevzgajanje« sistemu. Mislim pa, da mi ni treba posebej poudarjati, kako ključna so znanja o poznavanju in reševanju konfliktov in kako zastrašujoče posledice in razsežnosti, če temu ni tako. In spet za to pa potrebujemo (s) poznati predvsem in najprej SEBE.

Zakaj je pravljica posebna? 

Po mojem mnenju je pravljica posebna zaradi vsega prej naštetega, lahko pa še dodam, da je posebnost knjigice tudi v tem, da je spisana in oblikovana premišljeno, na način, ki upošteva, kaj otrokov odraščujoči um ljubi in potrebuje. Spisana je terapevtsko, vključuje elemente NLP-ja, upošteva pravila uma in vidik mirnega reševanja sporov.

Starše uči prijetne komunikacije z otrokom, otroke uči lastne vrednosti, podpira razvoj pozitivnega samogovora, samozavesti in samopodobe in ne nazadnje spodbuja k občudovanju narave in raziskovanju okolice.

Ponosna sem na to, da raste z otrokom, kar pomeni, da lahko ključne segmente prebirate že vašemu novorojenčku za vzpostavljanje pozitivnih nastavkov prijetnosti v svežih nevrončkih, jo po dolgem in počez raziskujete s svojim šolarjem ali ponudite 12-letniku v lasten razmislek.

Iz srca jo privoščim vsem knjižnicam, vrtcem, šolam in vsem domovom, kjer biva otroška duša.

Kako lahko pravljica pomaga staršem? Zagotovo tudi mi kdaj potrebujemo nasvet in pomoč.

Seveda, vsi starši potrebujemo kakšno usmeritev. Enostavno zato, ker si ne zaupamo, ker obstajajo slepe pege in ker smo prepolni vsega balasta o načinih, pravilih in učinkih različnih vzgoj. Pa se znajdi, če se moreš. Dovolj je, da se zavedamo, da smo odgovorni za svoje čudovite otroke in da se delo vedno začne pri sebi. Dolžni smo raziskovati nove miselne konstrukte vsakokrat, ko vidimo, da nekaj ne gre ali začutimo, da nekaj ni dobro. Le s svojo širino in znanji lahko postavljamo optimalne meje in usmeritve, da bomo vzgojili zadovoljne otroke, ki bodo samozavestno in svobodno vzleteli, ko bo čas. In predajali zadovoljstvo naprej.

Pravljica je orodje, ki spodbuja k pravilni in prijetni komunikaciji z otrokom, pozitivno nagovarja otroka, s tem pomaga staršu ustvarjati otrokovo pozitivno samopodobo in samozavest, krepi starše pri ustvarjanju pozitivnih občutij in vezi z otrokom ob branju, prikaže pomembnost humorja, pomaga učiti nenasilne komunikacije in mirnega reševanja sporov, uči pomembnosti vsakogar in vsega ter hvaležnosti.

Pomembno je, kaj se otrokom nudi v branje, predvsem, če upoštevamo, kakšno branje je zanje prijazno, spodbudno, pozitivno in splošno dobrobitno.

In naj zopet poudarim, da smo starši že po naravi opremljeni za svojega otroka z vsemi vzgibi, ki jih potrebujemo zanj. Ravno ti nas peljejo do potrebnih znanj in uvidov, da bomo sproščeno in samozavestno negovali, ljubili in potrpežljivo usmerjali novo bitje. 

Bi rekli, da kakovostne knjige pomagajo pri kulturi branja?

Absolutno. Pri tem pa bi rada poudarila, da si knjige odrasli izbiramo po občutku, pri otrocih pa knjige izbirajmo premišljeno! Ne bom govorila o pomembnosti kulture branja in kakšne koristne in blagodejne učinke ima na človeka, ker lahko to slišimo že marsikje, bi pa ponudila v razmislek in izpostavila naslednje: Kljub temu da mrgoli otroške literature, primerne literature sploh ni veliko. Namreč, pomembno je, kaj se otrokom nudi v branje, predvsem, če upoštevamo, kakšno branje je zanje prijazno, spodbudno, pozitivno in splošno dobrobitno. Kmalu bomo celo tako modri, da bomo ugotovili, da so ravno najbolj tradicionalne pravljice, ki jih tako opevamo in rinemo v vse pore otroških življenj, še najbolj vprašljive.

In še, da kultura branja ustvarja kulturo komunikacije, uči pozornega poslušanja in ustvarja neprecenljivo tkanje vezi, ko si vzamemo čas zase in notranji svet (odrasli ali otroci) in kot starši za svoje otroke. Zato je tudi nastal projekt Umonočke, kjer spodbujamo in vodimo večerni ritual branja pravljic. Kaj je bolj cenjenega, kot to, da si starši ob današnjem tempu življenja znajo vzeti čas za branje s svojimi otroki.

In ne nazadnje, zavedati se moramo, da kakovostna in prijazna knjiga spodbuja kakovosten in prijazen samogovor, kar pa je ključno za zdravo samozavest in samopodobo.

Kakšno je za konec vaše sporočilo za vse Nepremagljive bralke? 

Drage dame, drage Nepremagljive. Prva in najpomembnejša stvar, ki jo zagovarjam in vam jo privoščim je, da ne zapravljate svojega časa z napravami in zasloni. Na žalost smo tukaj, zdaj in v tej izvedbi v omejenem času bivanja. Izkoristite ga raje za zadovoljstvo s svojim življenjem, za zadovoljstvo s svojimi odnosi in z nekoč zadovoljstvom, da smo dobro opravile svoje delo (vzgoja otrok) in polno živele.

Spremenite neizogibni samogovor sebi v korist, hkrati pa redno posegajte po kakovostnih knjigah, ki vas pritegnejo in dovolite, da vas ponesejo v tisoč in eno življenje, burijo domišljijo in podžigajo hrepenenja. Ne pozabite, trend duhovnih praks, osebnostne rasti in postajanja najboljše različice same sebe … je samo trend.

Nepremagljive to pa še ni vse. Spet smo se veliko naučile in spoznale pravljico, ki uči otroke in starše. Ena srečnica pa bo knjigo tudi dobila. Čisto enostavno. Skočite na naš Instagram profil in sodelujte v giveawayu ter osvojite knjigo Gora, ki je ujela oblak. Vse tiste, ki boste imele malce manj sreče pa vam podarjamo promo kodo NEPREMAGLJIVA15, ki vam prinaša 15-% popust. Svojo knjigico Gora, ki je ujela oblak lahko naročite s klikom povezavo: https://bit.ly/3mKlJgC

Komentirajte

Vsak petek našim bralkam, ki so prijavljene v novičke Nepremagljive, pripravimo ekskluzivno vsebino, ki jo prejmejo izključno samo prijavljene bralke, na svoj email naslov. 

Differo d.o.o., 2020 Nepremagljiva.si - ISSN 2712-6285, vse pravice pridržane
Pogoji poslovanja - Piškotki

S tem, ko uporabljate spletno mesto, dovoljujete uporabo piškotkov v skladu z našo politiko varovanja zasebnosti. Preberi več
Se strinjam